Psilocibin in mescalin
Psilocibin je glavna aktivna substanca v t.i. čudežnih gobah. Ima lastnosti, ki povzročajo halucinacije in je strukturno soroden mescalinu. Obe substanci sta že stoletja znani mehiškim Aztekom, ki so ju uporabljali v plemenskih ritualih, saj so verjeli, da so živopisani prividi kot posledica uživanja le-teh verskega pomena. Azteki so imeli celo profesionalne preroke, ki so za doseganje inspiracije uživali mescalin vsebujoče agave (Lophopora williamsi). V resnici je bil kaktus tako pomemben za Azteke, da so ga poimenovali teonancacyl oz. »božje meso«. V 19. stoletju se je uporaba agave v verskih ritualih razširila tudi med plemena severne Amerike kot npr. Komanče, Kiowe in Mescalero Apače, po katerih je mescalin dobil ime. Rituali so se z leti začeli zlivati s krščanstvom in celo danes nekatera plemena verjamejo, da je bog dal nekaj moči v agave, Jezus pa je agave dal Indijancem, ko so jih potrebovali.
Psilocybe semilanceata Kummer (ena izmed čudežnih gob) Agava
Psilocibin najdemo v čudežnih gobah kot npr. Psilocybe mexicana, Psilocybe muscorumi in Stropharia cubensis. Veliko vrst raste v regijah z zmernim podnebjem, npr. v ZDA in Evropi.. Njihova uporaba je postala moderna v Veliki Britaniji v sedemdesetih, kot naravna in legalna droga, alternativa LSD-ju. V večini držav uživanje in posedovanje čudežnih gob ni nelegalno, če pa so le-te obdelane (posušene, zdrobljene) ali namerno gojene, se uvrstijo v A razred drog, za katerih posedovanje velja zaporna kazen.
Psilocibin
Psilocibin in mescaline sta psihoaktivni substanci. Njuna struktura je zelo podobna nekaterim nevrotransmiterjem, ki prenašajo živčne impulze med živci, še posebej v možganih. Primera sta serotonin in norepinephrin. Molekule, ki povzročajo halucinacije se prilegajo v enake receptorje kot nevrotransmiterji,vendar pa jih v nasprotju z navrotransmiterji le-te prekomerno vzdražijo, kar povzroči ustvarjanje napačnih živčnih signalov. Veliko halucinogenih substanc so variacije pomembne biološke substance, indol- aminov. Le-ti vsebujejo indolni obroč (na slikah je rdeč)- to je petčlenski aromatski obroč, v katerem je en ogljik zamenjan z dušikom. Primer pomembnega indol-amina je serotonin. Serotonin ima še dodatne metilne skupine, kar naredi molekulo bolje topno v maščobah(lipofilno), zaradi česar lažje prehaja skozi živčne ovojnice. 
Psilocibin: Indolni obroč je obarvan rdeče
Mescalin: Struktura, ki spominja na indolni obroč je obarvana rdeče
Psilocibin ima indolni obroč s fosfatno skupino. V telesu se fosfatna skupina oksidira do hidroksilne skupine, indolni obroč z le-to pa je znan kot psilocin, ki je prav tako psihoaktivna substanca.
Mescalin nima indolnega obroča, vendar lahko najdemo strukturne podobnosti z le-tem (rdeče na sliki).
Najbolj znana halucinogena substanca, LSD, ima zapleteno strukturo, ki pa prav tako temelji na indolnem obroču.
Serotonin: Indolni obroč je obarvan rdeče, aminska skupina modro
Psilocin: Hidrolizirana oblika psilocibina, spremenjen del je obarvan modro
Sorodnost med serotoninom in halucinogenimi substancami je pripeljala do teze, da sizofrenijo povzroča neravnovesje serotonina v metabolizmu. Vzburjenje in halucinacije izvirajo iz presežka serotonina v nekaterih delih možganov, depresija in občutje nemoči pa so posledica njegovega pomanjkanja. pripravila
Katja Žmitek Viri: Organic Chemistry of Life, Calvin and Pryor (Freeman, San Francisco, 1973)
Mushroom John's Shroom World
|
