Najbolj fascinantna uporaba zarodnih celic je možnost, da iz njih vzgojimo organe. Dandanes je največji problem pri transplantaciji pomankanje organov ter reakcija imunskega sistema pacienta na doniran organ. Zaradi tega je danes transplantacija na dolgi rok neuspešna in nevarna. Pacientu je potrebno močno zavirati ali uničiti imunski sistem, pravzaprav večino bolnikov, ki jim presadijo organ čez nekaj let umre zaradi stranskih učinkov zdravljenja.
Tu nastopijo zarodne celice. Te bi bilo mogoče tako modificirati, da telo ne bi zavrnilo tkiva, v katerega bi jih vzgojili.

Celicam bi recimo lahko "izbrisali" specifične površinske markerje (MHC proteini), ki jih prepoznava imunski sistem, in takšni organi bi bili univerzalno sprejemljivi ali pa bi jih tako spremenili, da bi jih organizem prepoznal kot svoje. Druga možnost je t.i. terapevtsko kloniranje. Pri tem postopku vzamejo celico pacienta (recimo iz kože) in prenesejo njeno DNA v jajčece, ki se nato začne razvijati kot pri normalni oploditvi. Postopek je isti kot pri običajnem kloniranju, le da je tu končni namen pridobitev embionalnih celic, ki bi seveda bile identične kot pacientove, zato ne bi prišlo do imunske reakcije.

Vendar je zaenkrat terapevtska uporaba zarodnih celic še stvar prihodnosti. Še vedno premalo razumemo in poznamo mehanizme, ki vplivajo na diferenciacijo teh celic, kar je bistveno če jih hočemo uporabljati. S samimi zarodnimi celicami si ne moremo pomagati. Najprej jih je potrebno prepričati, da se razvijejo v nekaj koristnega kot so recimo nevroni. Šele te diferencirane celice bi lahko nadalje klinično izkoriščali. In tudi potem bi se lahko pojavile nepričakovane težave. Recimo, če ne bi zagotovili, da so vse celice (oziroma celoten organ ali tkivo), ki smo jih vnesli v telo diferencirane, bi se iz nekaj preostalih zarodnih celic razvil rak, četudi bi v celotnem organu, ki je sestavljen iz 10ohoho celic bilo samo nekaj nediferenciranih - zarodnih.

Doslej tudi še nikomur ni uspelo, da bi iz zarodnih celic razvil delujoč organ ali vsaj preprosto tkivo. Nekaj je, če iz zarodnih celic v petrijevki vzgojiš kolonijo ledvičnih celic, ledvica kot izjemno kompleksen organ pa je nekaj čisto drugega. Ledvice imajo poleg celic še izjemno prepleten krvožilni sistem. Ali je potemtakem ledvice sploh mogoče umetno narediti? Pred časom je neka raziskovalna skupina objavila, da je uspela razviti ledvico iz zarodnih celic, pozneje pa se je izkazalo, da so vzgojili samo kupček celic, ki je izločal majhne količine urina, kar ne moremo označiti za ledvico. Prav zaradi tega so nekateri skeptični, da je sploh mogoče v laboratoriju vzgajati organe in so jim bolj pri srcu transgenirani prašiči. Ampak glede na tempo razvoja na tem področju nas ne bi smelo presenetiti, če bi v naslednjem desetletju na trg v resnici začeli prihajati prvi laboratorijsko vzgojeni organi.

Predstavljejte si katalog z naslednjo ponudbo: srce, model Z100X turbo z ojačanimi zaklopkami in prekati, maksimalna hitrost 300 udarcev/min, garancija 5 let, možnost plačila na 10 obrokov, cena 2.599.999 sit, študentje imajo 5% popust. Ali je sploh še potrebno kaj dodati?

pripravil
Nejc Jelen

viri:

USA national institutes of health. June 2001. Stem cell: scientific progress and future
research directions

Orlic D. New York Acad Sci. 1999. Hematopoietic stem cells : biology and transplantation

Schiller. 1999. Hematopoetic stem cell therapy

Geoffrey M. Cooper. 1997. The cell: a molecular approach. 

Adult Stem cell promise may be deceptive. New Sci Onl News. Mar 2002

"Functional" kidneys grown from stem cells. New Sci Onl News. Jan 2002