Aloe vera je rastlina podobna čebuli, česnu in asparagusu in kar neverjetno je, da ekstrakte iz listov aloe vere najdemo v mnogih kozmetičnih izdelkih, predvsem v kremah, šamponih in v balzamih po britju. Na tržišču se skoraj vsak teden pojavi nova krema, ki vsebuje ekstrakt listov aloe vere - aloe vera gel. Sloves izjemnega kozmetičnega učinka aloe vere sega že daleč v zgodovino, saj naj bi takšne izdelke uporabljali Egipčani, tudi znamenita Kleopatra. Izdelki z aloe vero naj bi mehčali kožo, jo vlažili, pomirjali in tudi delovali proti staranju kože. Aloe rastlina, iz katere pridobivajo aloe vero, je podobna kaktusu, rastlini, ki jo najdemo v puščavi Afrike in Arizone.

Poleg znamenitih kozmetičnih učinkov pa je znano, da ima aloe vera ekstrakt tudi izjemne zdravilne učinke, ki so že nekaj časa tudi znanstveno potrjeni. Aloe vera ima mnogo alternativnih imen: rastlina opeklin, medicinska rastlina, rešilna rastlina, čudežna rastlina, rastlina življenja... Prvič so bili pozitivni medicinski učinki aloe vere omenjeni l.1862, opisoval pa jih je nemški egiptolog George Ebers. Skozi zgodovino so te učinke omenjali tudi sloviti fiziki, kot sta Dioscorides in Pliny. Znanstvenika Elder in Galen sta ekstrakte aloe vere vključila v svoje terapevtske programe v vojašnicah.

Aloe vera - bilka

Prva referenca o aloe veri pa se pojavi leta 1655, John Goodyear je prevedel Dioscoridesove ugotovitve o aloe veri: ...je močnega in grenkega okusa, ...omogoča dobro spanje, ...čisti želodec, ...izboljša prebavo, ...prečisti jetra in razkužuje, ...zdravi rane in opekline... Dioscorides verjetno še ni natančno vedel, da aloe vera res uniči bakterije odgovorne za nastanek tuberkoloze, Mycobacterium tuberculosis, uničuje tudi bakterije, zaradi katerih nastane herpes. Raziskave so dokazale, da aloe vera zavira rast mnogih navadnih organizmov, kot so glive kvasovke, gljivice in bakterije v infekcijskih ranah.

Aloja obstaja v okrog 500 različnih vrstah. Glavne so naslednje: Aloe Barbadensis-Miller ali Curacao aloja, Aloe perryi-Baker ali Socotrine aloja, Aloe ferax-Cape aloja in Aloe arborescens. Večina aloe rastlin je nestrupenih, nekaj pa je tudi takšnih, ki so zelo strupene, vsebujejo strupe podobne strupom v trobeliki. Najbolj znana in medicinsko najbolj zanimiva pa je Aloja Barbadensis.

Ime aloja verjetno izvira uz arabske besede alloeh , ki pomeni svetlikojoča se, grenka substanca. Grenke aloje slavijo po izjemni sposobnosti odvajanja nečistoč oz. čiščenja, so odličen vermicid (odpravljanje glist). Tonik, ki se prozvaja v te namene, naredijo iz rastlinskega soka, ki izteče takoj pod zeleno lupino lista. Ta sok vsebuje aloin, aloe-emodin in krizofanojsko kislino.

Ob prerezu svežega lista, izteče ven lepljiv, oranžen, grudičast sok. Sok lahko sušijo ali pa ga termično obdelajo. Preostanek v notranjosti lista pa vsebuje rastlinsko sluz in gel. Tega so uporabljali za zdravljenje ran, vreznin, opeklin, odrgnin, razjed in tudi turov. Leta 1693 so trgovci prinesli aloe vero v London in do leta 1843 so uvozili ogromne količine aloe vere, ki so bile namenjene predvsem za zdravljenje ran oz. za medicino. V 18. in 19.stoletju je bil gel aloe vere največkrat predpisano zdravilo in njegova popularnost ter znamenitost se je ohranila do danes.
Aloe vera je danes ena nabolje prodajanih rastlin, ki služi v zdravstvene namene, njene učinke so tudi zanstveno dokazali in so cenjeni v medicini.

Prerez lista aloe vere  

Aloe vera vsebuje 99 do 99,5% vode. Povprečen pH je 4,5. Preostali odstotek pa vsebuje kar preko 75 različnih substanc, te pa so: encimi, vitamini, minerali, sladkorji, antrakinoni, lignin, saponini, steroli, salicilna kislina in aminokisline. Količine vsake substance je zelo majhna pa kljub temu pripisujejo izjemne učinke ravno harmoničnemu, medsebojnemu delovanju teh substanc.

VITAMINI, ki jih vsebuje aloe vera gel: vitamini A,C,E,B (tiamin),B 3 (niacin),B 2 (riboflavin) delujejo kot antioksidanti; kolin, folna kislina, sledi vitamina B 12 , ki je sicer živalskega izvora.

ENCIMI, ki jih vsebuje aloe vera gel: vsebuje veliko različnih tipov biokemijskih katalizatorjev, encimov, kot so amilaza in lipaza, ki razgrajuejta sladkorje in maščobe; karboksipeptidaza je pomemben encim, ki hidrolizira bradikinin-peptid, ki je povezan z zaznavanjem bolečine npr.pri pojavu razširjenih žil (vazodilacija), encim tako izsili dragocen blažilen in proti vnetni učinek.

MINERALI, ki jih vsebuje aloe vera gel: natrij, kalij, magnezij, mangan, cink, baker, krom in železo. Magnezijev laktat inhibira histamin dekarboksilazo in tako prepreči nastanek histamina iz aminokislinskega histidina. Nekateri tipi celic izločijo v kožo histamin ob mnogih alergenskih reakcijah in povzroča srbenje. Aloe vera res odlično pomirja srbečico.

SLADKORJI, ki jih vsebuje aloe vera gel: nahajajo se v rastlinski sluzi, ki obdaja aloe sok. Sladkorji tvorijo 25% trdne frakcije, ki vsebuje mono in polisaharide. Najbolj pomembni so polisaharidi z dolgimi verigami, ki vključujejo enote glukoz in manoz povezane v

ANTRAKINONI: te fenolne spojine se nahajajo v rastlinskem soku v »grenkih alojah«. Nastanejo iz prostih antrakinonov in njihovih derivatov: Barbaloin- (10(11,51-anhidroglukozil)-aloe-emodin-9-an-throne, izobarbaloin in anthrone-C-glikozidi in kromosomi. V velikih količinah dajejo vsi skupaj izjemen odvajalni učinek, v manjših količinah pa pospešujejo absorbcijo iz črevesa, so potencialni mikrobiološki agenti z blažilnim učinkom. Antrakinoni lahko absorbirajo UV svetlobo in inhibirajo tirozinazno aktivnost, zmanjšajo tvorbo melanina in možnost hiperpigmentacije.

LIGNIN: inertna substanca poskrbi za globinsko delovanje gela, druge aktivne substance prenese globoko pod kožo.

SAPONINI: te milnate substance tvorijo 3% gela in imajo vlogo čistilcev, ki delujejo antiseptično.

STEROLI: so štirje protivnetni steroidi: holesterol, kampesterol, ß-sitosterol in lupeol.

SALICILNA KISLINA: je spojina, ki se nahaja tudi v aspirinu in ima protivnetne in antibakterijske učinke. Ima keratolitski efekt, pripomore k temu, da se mrtvo tkivo hitreje odlušči od rane.

AMINOKISLINE: Aloe vera gel vsebuje kar 20 od 22tih aminokislin, ki jih človeški organizem nujno potrebuje, vsebuje tudi 7 od 8ih esencialnih aminokislin, vse razen triptofana, ki jih telo pridobi izključno s hrano.

Aloe vera gel proizvedejo iz žetvenih listov, starih 4 leta. Ko vsak list tehta od 500 do 700 gramov je pripravljen za obdelavo. Obdelava se razlikuje od proizvajalca do proizvajalca, navadno pa gel naredijo iz celega lista. Liste požanjejo, temu sledi posebna oblika filtracije za ločevanje od večjih koščkov nečistoč. Skupke listov spustijo tudi preko karbonskih filtrov, da bi ekstrahirali vse antrakinonske frakcije ali pa filtrirajo tako, da ločijo podkožno tkivo ali mrežo in tudi rastlinsko sluz od listne kože, sluz tvori aloe gel, ki lahko vsebuje majhen delež antrakinona. Nastali gel oz.sluz lahko nato termično obdelajo ali kemijsko sterilizirajo. Postopku navadno dodajo mnogostranski oksidant, askorbinsko kislino. Oksidant inhibira encime v tkivu oz. sluzi in tako zaščiti kvaliteto oz. vsebino sluzi, še posebej pa prepreči oksidacijo fenolnih komponent, saj bi bil produkt po takšni oksidaciji temne barve. Postopku dodajo tudi prezervative oz. konservanse, kot sta Na-benzoat in Kalijev sorbat, skupaj z dodatki za zgoščevanje in okus. Citronsko kislino pa dodajo za tvorbo kompleksov z ioni težkih kovin in tako zavira njihovo katalitsko aktivnost. Vsi ti dodatki pripomorejo v večji stabilizaciji produkta ob primerih zastrupljanja z mikroorganizmi (staranje produkta) in tudi k večji stabilizaciji zaradi fizikalnih vplivov in tudi kemijskih.

Gel nato lahko predelajo v pijače, kreme, mazila, losijone....in ga nanašajo na kožo ali pa absorbirajo v telo, kjer gel deluje: na koži, epiteliju celičnih membran in »v imunskem sistemu«. Vsi izdelki iz aloe vere so strogo nadzorovani, nadzoruje jih ameriški International Aloe Science Council (IASC). Izdelki morajo vsebovati substance določene po merilih, saj le tako produkt dobi pravi certifikat. Žal je na tržišču mnogo lažnih izdelkov z aloe vero. Sok aloe vere mora vsebovati vsaj 10% aloe vera gela, pri tem pa mora biti gel popolnoma čist, z le 5% aditivov.

Aloe vera ekstrakt izrazito dobro celi opekline, umiri kožo in lajša bolečino, preprečuje vnetje in prepreči grde brazgotine.

Protivnetno deluje zato, ker inhibira produkcijo agentov za strjevanje krvi, tromboksana in prostaglandina. Ekstrakt tudi stimulira replikacijo fibroblastnih celic v rani, posledica tega pa je več izločenega kolagena in fibrina, zaradi katerih se rana lepo zaceli, koža na mestu rane je bolj prožna in ni tako brazgotinasta. Iz grafa desno vidimo, da se je zdravljenje rane z Alojo povečalo na 51%.

Izjemni učinki aloe vere so se izkazali na ljudeh s kožnimi obolenji, kot so kronične razjede na nogah, kronična srbečica, ekcem, psoriaza in akne. Navadno ta obolenja zdravijo s steroidi, ki imajo veliko škodljivih stranskih učinkov, aloe vera gel je zato lahko dobra, varna alternativa.

Zaradi lignina gel oz. ekstrakt lahko prodira v kožo. Gel deluje antibakterijsko, proivnetno, protivirusno, proti gljivicam in anestezijsko.

Antrakinoni prisotni v aloe vera ekstraktu inhibirajo aktivnost encimov tirozinaz, s tem preprečijo pretvorbo aminokisline tirozin preko dihidroksifenilalanina (dopa) v melanin. Posledica tega dejanja pa je zmanjšana tvorba starostni peg, ki se pojavijo na koži kot posledica staranja. Torej aloe vera nima le zdravilnega učinka ampak tudi učinkuje proti staranju, saj koži prinaša vlažnost, zmanjša število gub, ker poveča tvorbo kolagena in elastina in zmanjša tvorbo pigmentov. Gel je lahko tudi dobra zaščita pred soncem, saj blokira UV žarke in obenem sproži proces obnavljanja kože.

Aloe vera obnavlja epitelije celičnih membran in tkiv, kot se lahko zgodi pri astmi, kjer se bronhiolska obloga vname, se odlušči in pristane v želodcu, kar povzroči črevesne težave. Razdražljive črevesne težave se zlahka pozdravijo z aloe vera gelom.

Pri zdravljenju revmatičnega artritisa in astmi sodelujejo polisaharidi v gelu, ti zmanjšajo možnost vnetja in s tem tudi zmanjšajo potrebo po zaužitju protivnetnih zdravil in steroidov za inhalacijo. To trditev so potrdili z eksperimetom, ki so ga izvedli na Linus Pauling Institute of Science and Medicine v Kaliforniji.

Ugotovili so, da ima zaužita aloe vera veliko učinkov na črevo: poveča se peristaltika (gibanje) želodca oz. črevesja, kar pomeni hitrejše premikanje in prebavljanje hrano po črevesju, izboljša se prebava proteinov, poveča se količina vode v črevesju in črevesna flora se normalizira.

Dolga veriga polisaharidov,poimenovana Carrisyn, ki so jo izolirali iz aloe vera gela, je pokazala (in vitro) aktivnost imunomodulatorja, ki deluje proti retrovirusom, uspeh so dosegli celo pri terapiji zdravljenja Aidsa.

Pričele so se raziskave na mačkah z levkemijo; v Angliji so uspešno pozdravili konja z post-virusnim sindromom, t.j.konjski ekvivalent človeškemu obolenju hrbteničnega kostnega mozga. Pri konjih so uporabljali aloe vera gel, konji so ga zaužili oralno. 11 od 14 konjev je okrevalo in se vrnilo v vrhunsko jahalno formo. Pri tem sindromu gre za vpad belih krvničk do nivoja, ki je lahko smrten. Po zdravljenju z aloe vera gelom, se je nivo belih krvničk izboljšalo in se vrnilo na normalno raven, potrdili so, da aloe vera gel res učinkuje na imunski sistem. Pri tem pa aloe vera nima prav nobenih stranskih učinkov.

Pripravila
Natalija Bohinc

Vir: Chemistry in Britain, 1998