Raziskovalno delo se je pojavilo v reviji Organic Letters.

"Stvari hočemo zgraditi po delih, eno molekulo naenkrat, kot to delajo tudi celice, ki uporabljajo encime za sestavljanje proteinov in ostalih supermolekul," je dejal vodilni raziskovalec James M. Tour, profesor kemije, profesor mehanskega inženirstva in znanosti materialov ter profesor računalništva. "Vse kar se gradi pri biologiji, se gradi molekula za molekulo. Nano-avtomobili in drugi sintetični prenašalci se bi lahko izkazali kot ustrezna alternativa za sisteme v katerih biološke metode niso praktične."

Motorizirani model nano-avta poganja svetloba. Rotirajoč motor, molekularno ogrodje, ki ga je razvil Ben L. Feringa na univerzi Groningen na Nizozemskem, so modificirali tako, da bi se lahko priklopil na ogrodje nano-avtomobila. Ko svetloba zadene motor, se le-ta zasuče v eno smer in potisne avto naprej.

Nano-avtomobil je zgrajen iz togega voznega podstavka in štirih gredi iz alkinov, ki se prosto sučejo in neodvisno vrtijo. Štiri kolesa iz prejšnje verzije so porabljala energijo motorja in so jih nadomestili s sferičnimi molekulami ogljika, vodika in bora imenovanih p - carborane.

Začetni testi so bili narejeni v kadi napolnjeni v raztopini toluena so pokazali, da se motor suče kot načrtovano, ko ga zadane žarek svetlobe. Na poti pa so že testi, ki bodo pokazali ali se lahko avtomobil premika tudi po ploskih površinah.

Nano-avtomobili, ki merijo le 3x4 nanometre, so približno enake širine kot niz DNA, ampak so veliko krajši. Na premer človeškega lasu bi lahko recimo "parkirali" kar 20.000 nano-avtomobilov, ki bi jih postavili v vrsto. To so prva vozila, ki imajo notranji motor.

Več slik najdete na: http://www.rice.edu/media/Motorized_Nanocar.html
Vir: http://www.media.rice.edu/media/NewsBot.asp?MODE=VIEW&ID=8448&SnID=397273424

Avtor: Andrej Mernik