Za življenje na Zemlji so poleg kisika, vode in sončne energije eksistenčno pomembni tudi atmosferski plini, ki so prisotni v neznatnih količinah in zato še bolj ranljivi ob posegih človeka.
Plin
% v zraku N2 78
O2 21
Ar 1
CO2 0,0353
Ne 0,0018
He 0,0005
CH4 0,00017
Kr 0,00011
H2 0,00005
N2O 0,00003
CO 0,00001
Xe 0,000009
NO in NO2 0,0000003 Tabela 1: Sestava zraka 
Poleg CO2 je takšen plin ozon, preprosta molekula iz treh atomov kisika. Plini imajo pomembno vlogo pri absorpciji zemeljskega in atmosferskega sevanja. Na zgornjo mejo zemeljskega ozračja prihaja povprečno približno 340 W/m2 kratkovalovnega sončnega sevanja. 30% se ga na poti skozi ozračje odbije nazaj v vesolje. Približno 240 W/m2 pa se delno odbije, del pa pride do zemeljskega površja. Površina Zemlje se segreva in povratno seva dolgovalovno infrardeče sončno žarčenje, ki se torej z drugačno valovno dolžino razpršeno vrača v ozračje in vesolje. 
Slika: Shema atmosfere
Brez ozračja bi bila povprečna temperatura na Zemlji uravnotežena s sončnim sevanjem, to je pribl. 270° K oz. –18°C . Vendar ozračje vsebuje pline, ki močno vpijajo odbito sončno sevanje. To dodatno »ulovljeno« sevanje vzdržuje v ozračju, tik nad zemeljsko površino, povprečno temperaturo pribl. 15°C in tako zagotavlja primerne temperaturne razmere za različne oblike življenja. 
Slika: Temperatura v atmosferskih plasteh
Gre za naravni pojav zadrževanja dela povratnega, dolgovalovnega sončnega sevanja v ozračju, ki ga imenujemo TOPLA GREDA. Najpomembnejša plina s sposobnostjo zadrževanja sta vodna para (H2O) in ogljikov dioksid (CO2). STRUKTURA ATMOSFERE: *TROPOSFERA (nastajanje vremena)
*STRATOSFERA
*MEZOSFERA
*TERMOSFERA 
Slika: Struktura atmosfere
Nadaljevanje sledi... pripravila
Natalija Bohinc
|
