UNIVERZA V MARIBORU, EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR
Embalaža in pakiranje
Naslov: RAVNANJE S STEKLENO ODPADNO EMBALAŽO

Avtor: Simona Petrovič
Študijska smer: Poslovna logistika
Mentor: dr. Gregor Radonjič

Maribor, oktober 2006

1. del

Kazalo:

1. Uvod 
1.1 Opredelitev problema
1.2 Namen in cilj dela
1.3 Omejitve in predpostavke
1.4 Uporabljene raziskovalne metode
2. Steklo in predelava steklene embalaže
2.1. Steklena embalaža
2.1.1 Steklena embalaža za hrano in pijačo

2. del (ni sklop te vsebine)

1.        Uvod

1.1 Opredelitev problema

Želimo predstaviti problematiko ravnanja s stekleno odpadno embalažo. Embalaža je z nami od rojstva do smrti. In vsak dan bolj ugotavljamo v gospodarstvu, okolju in doma, kako ne moremo brez nje in kako lahko vpliva na poslovanje. In kako nas  včasih v prvi sekundi navduši zaradi sijajnih oblikovalskih rešitev, nato pa spravi v zadrego - kam z njo?

1.2 Namen in cilj dela

Moj namen in cilj dela je, da bi kar najbolje predstavila vsebine povezane s stekleno embalažo in dejavnosti povezane s steklom ter se tudi sama seznanila s tem področjem. Spoznala sem, da se steklo pretežno uporablja v prehrambeni industriji- zato sem to področje še posebej izpostavila, delno se  uporablja za področje kozmetike, zdravil in sorodnih izdelkov. Skoraj dve tretjini steklene odpadne embalaže je steklenic za pijače.  Po drugi strani pa služi steklo izključno kot primarna embalaža.

Seminarsko nalogo sem razdelila v štiri sklope, kjer bom govorila najprej o steklu in predelavi steklene embalaže, naprej o stekleni odpadni embalaži, podrobno bom pa tudi primerjala stekleno odpadno embalažo z drugimi vrstami odpadne embalaže, nazadnje bom omenila še vrsto zanimivosti o steklu.

1.3 Omejitve in predpostavke

Pri izdelavi seminarske naloge sem se omejila zgolj na obravnavo steklene odpadne embalaže, vendar moram poudariti, da je to področje v Sloveniji slabo raziskano. Zato sem pri izdelavi naloge uporabljala večino tuije vire in svetovni splet.

Predpostavljam, da se bo steklena odpadna embalaža nekega dne umaknila iz tržišča, saj so drugi tipi embalaže vedno bolj atraktivni. Še vedno se premalo zavedamo okoljske problematike, namreč morda so druge vrste embalaže res bolj preproste, cenejše in praktične za uporabo, vsekakor pa niso najbolj privlačne za naravno okolje.

1.4 Uporabljene raziskovalne metode

Seminarska naloga torej obravnava stekleno odpadno embalažo in se bolj dotika področja okoljske problematike.

Pri tem sem povzemala podadke predvsem iz različni spletne strani, večina v tujem jeziku in avtorje iz področja kemije in kemijske tehnologije.

Podatki v seminarski nalogi so prikazani opisno, tabelarično, grafično in slikovno.

2. Steklo in predelava  steklene  embalaže

steklo- v širšem pomenu je steklo produkt taljenja silicijevega dioksida z drugimi oksidnimi primesmi. Znanost pojmuje stekla kot trdne snovi, ki nastanejo pri hlajenju taline in se nahajajo v amorfnem (brez enotne strukture), nekristaliničnem stanju

Ameriška združba, ki testira materiale, je definirala steklo kot anorgansko zlitino zmnožkov (silikata, apna in sode), ki se ohlaja z togim stanjem brez kristalizacije. Za steklo je značilno, da se ne kristalizira zaradi raztaljevanja, ampak se ohrani tudi v tekočem stanju pri vseh temperaturah (P.J. Girling, 2003, 152).

 Slika 1: Postopek pihanja stekla
(www.genuinescandinavia.com);

Današnja razvita tehnologija nam omogoča, da ustvarjamo močno, praktično in zanimivo stekleno embalažo. Proizvajalci vlagajo milijone v izboljševanja obstoječe predelovalne tehnike ali ustvarjanja nečesa novega, na tem področju. Največjo kakovost danes zagotavlja takšna tehnologija, ki čimmanj škoduje našemu okolju. Temu si prizadevajo tudi proizvajalci steklene embalaže.

Steklo so uporabljali kot material za varovanje blaga že pred več kot tisoč leti. Danes predstavlja pri nas četrto najpomembnejšo skupino embalažnih materialov.

Embalažno steklo se predela tako, da se  ga v posebnih pečeh raztali in se ga tako raztaljenega  vlije v kalupe. Tako zopet nastanejo nove steklenice, ki jih lahko ponovno uporabimo.

S pihanjem, valjanjem, vlečenjem in ulivanjem je steklo moč obdelati v vse možne oblike(Minergy Corp. Develops, 2006).

 Glass Worker

Slika 3: Predelava stekla (www.swabbing.de)

Naslednji postopek je oblikovanje, kjer se skozi posebno ustje izoblikuje steklen izdelek, vmes se izvajajo tudi površinske obedalave na steklu, na koncu pa sledi še hlajenje steklenega izdelka( P.J.Girling, 2003, 156).

Za oblikovanje steklene embalaže se danes uporabljajo velike avtomatske peči, ki pa predstavljajo za steklarno kar visoke fiksne stroške. Medtem, ko so stroški dela nizki, se celotni stroški nekako porazdelijo in niso tako visoki.

Obstajajo številne različne  vrste stekla. Znanstveniki so ugotovili, da lahko s spremembo sestave mešanice in različnimi načini obdelave vplivajo na lastnosti stekla(Ryan, 200, 130).

Tabela 1 : Vrste stekla in njegova uporaba (Ryan, 2000, 131);

Dve glavni vrsti steklenih zabojnikov, ki se uporabljajo v živilski embalažni industriji, so steklenice, za katere so značilni ozki   vratovi in kozarci ter stekleni ločnki,  za te pa so znalične široke odprtine.

Področje stekla še ni danes najbolj razvito, vendar zaenkrat najbolj priljubljen material za embalažo v živilski industriji, saj je to embalaža na katero le priviješ zamašek z gumjastimi tesnili, kar pa že strojno izvede

( npr. vakumsko zapiranje kozarcev, toplotno konzerviranje sadja in zelenjave)( P.J. Girling, 2003, 152).

Slika 4: Steklenica za živila (www.ezydose.com)	Slika 5: Steklenička za zdravstvene namene (www.ezydose.com)

2.1. Steklena embalaža

Prednosti steklene embalaže:

• trdnost,
• kemična odpornost,
• prozornost,
• fiziološka neoporečnost,
• je higienično,
• ne prepušča plinov,
• enostavno oblikovanje,
• možnosti barvanja in metaliziranja,
• kakovostna podoba,
• možnost površinskega tiskanja,
• možnost pasterizacije in sterilizacije,
• da se reciklirati,
• UV zaščita,
• preprosta uporaba;

Pomanjkljivosti steklene embalaže:

• lomljivost/ krhkost,
• velika teža,
• visoka specifična teža,
• problem z zapiranjem,
• temperaturna občutljivost.

2.1.1 Steklena embalaža za hrano in pijačo

Živilo je osnovna dobrina in potreba človeka , zato je še posebej pomembno, kako jo hranimo in zaščitimo pred različnimi škodljivimi vplivi preden pride  do uporabnika. Pomembna je torej ustrezna embalaža, med katero uvršamo v tem rangu najpogosteje prav stekleno embalažo.

Širok obseg živil  se embalira z stekleno embalažo, npr. s steklenimi lončki in kozarčki, kot so instant kava, začimbe, suhe mešanice, predelana otroška hrana, marmelade, džemi, razni namazi, sirupi, predelano sadje in zelenjava, ribji in mesni izdelki, gorčice, solatni prelivi, majoneze in podobna živila.

Slika 7: Stekleni lončki in kozarci za živila

Steklenice se pa uporabljajo za pivo, vino, likerje, žgane pijače, osvežilne pijače in za mineralno vodo.

Zanimivo je, da glavnino steklene odpadne embalaže pri pijačah predstavljajo alkoholne pijače. Tudi pri alkoholnih pijačah se povečuje delež nepovratne embalaže, pri pivu predvsem na račun pločevink.

Ocenjujemo, da znaša delež nepovratne embalaže pri vinu okoli 20%, pri pivu blizu 40%. Težave s povratno stekleno embalažo se pojavljajo pri uvozu (predvsem vino), kjer je nastal presežek  steklenic pri trgovcih, saj proizvajalci jemljejo nazaj le toliko steklenic, kot so jih sami plasirali na trg (Stanovnik,1999, 22).

 
Slika 8: Steklenice za pijače (www.deq.louisiana.gov)
 

Znotraj teh kategorij hrane in pijače izdelki iz ranga posušenih praškov in zrnc tudi ustekleničijo pod posebnim postopkom vročega steriliziranja teh snovi (P.J. Girling, 2003, 153).

Oblikovalci steklene embalaže za živila morajo usklajevati dve nasportujoči se zahtevi- potrebo po tem, da se embalaža ne odpre predčasno ali po nesreči in potrebo po tem, da embalaža ne ovira uporabe izdelka, torej, da lahko izdelek po odprtju preprosto uporabljamo.

Poseben poudarek  je na nadzoru in pripravi  steklene embalaže za živila, npr. novi kozarci morajo biti pred uporabo spirani s čisto vodo, po potrebi tudi klorirani,  steklenice  pa se stalno preglejujejo, segrevajo in hladijo. Znano je, da večino hrane, ki je pakirana v stekleno embalažo, je vročinsko predelana(Intermediate Technology Development Group, 2006).

V kategorijo steklene embalaže za živila pa spada tudi steklena posoda, to je množična potrošna roba- so predvsem številne vrste kozarcev različnih velikosti in oblik. V stekleno posodo štejemo še sklede, krožnike, servise in ostali stekleni pribor, ki je lahko brezbarven, obarvan, matiran, iz mlečnega stekla,...(Avguštin, 2006).

Več si lahko preberete v drugem delu v drugem delu: [ Steklena odpadna embalaža 2. del ]

Avtor: Simona Petrovič 

Priporočamo, da v iskalniku v zgornjem delu strani vpišete ključno besedo stekl, ter si pridobite dodatno vsebino za branje.