On-Line poimenovanje
Molekule (Philip Ball)
|
okolje_sekcija
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ogrevanje ozračja povzroča dviganje morske gladine, ampak dve študiji kažeta, da bo povečana koncentracija ogljikovega dioksida v zraku tudi pripomogla obvarovati priobalna močvirja pred uničenjem.
Kaj je bioplin, kako ga izkoriščamo, kaj je biodizel, bioetanol, vse to in še več si lahko preberete v obsežnem seminarju, ki ga je poslal naš obiskovalec...
Če smo se v prvem delu članka [ Steklena odpadna embalaža 1. del] posvetili opredelitvi problema in spoznavanju kaj je steklena embalaža, se bomo sedaj posvetili predvsem sami reciklaži....
Tla predstavljajo preperel in spremenjen površinski del litosfere v katerem rastejo rastline. Ta del je nastal zaradi fizikalnega in kemijskega preperevanja kamnin in z biogeno tvorbo humusa. 
Leta 1895 je Wilhelm Conrad Röntgen opazil, da kovinska anoda, če jo obstreljujemo z elektroni, seva žarke z veliko energijo. Ker takrat niso poznali razlage za tako obnašanje nevidnih žarkov, jih je poimenoval X-žarki (X-pomeni neznano snov). Danes se je ta izraz ohranil le v nemško govorečih deželah, pri nas se je udomačil izraz Röntgenski žarki. Röntgenski žarki se v električnerm in magnetnem polju ne odklanjajo in so zelo prodorni. Absorbirajo se le v atomih z veliko atomsko maso. 
1) Zakonitosti radioaktivnega razpada - Radioaktivni razpad je naključen proces. Za vsako jedro nekega izotopa obstaja enaka verjetnost razpada v časovni enoti. Kemijska oblika (valenca, vrsta spojine, agregatno stanje) in fizikalno-kemijski pogoji (temperatura, tlak) ne vplivajo na hitrost razpada. Matematično lahko zakonitost zapišemo kot: 
RADIOAKTIVNO SEVANJE V NARAVI - Človek je bil vedno izpostavljen virom sevanja v naravi. Razlikujemo med naravnimi (inhalacija radona, kozmično sevanje, ingestija, gradbeni materiali, zemeljska skorja) in umetnimi viri sevanja (poskusne jedrske eksplozije, televizija, medicinski in zobozdravstveni rentgen, jedrske elektrarne, svetilne barve v ročnih urah, radioaktivni odpadki, letalski promet). K naravnemu sevanju največ prispevata kozmično sevanje in radioaktivni izotopi. 
Z našimi čutili ni moč detektirati sevanja, izjemoma pri visokih vrednostih (blisk v očeh, pekoč občutek, itd). Pri prehodu sevanja skozi snov pride do različnih reakcij kot npr. nastanek prostih elektronov in ionov (ionizacija), nastanek vzbujenih atomov, segrevanje snovi, nastanek mikroskopskih poškodb v snovi, ... 
Podobno kot druge industrije tudi jedrska elektrarna proizvaja odpadke, ki vsebujejo radioaktivne izotope. Te radioaktivne odpadke (RAO) razdelimo na podlagi specifične aktivnosti radioaktivnih izotopov. Pri skladiščenju in odlaganju radioaktivnih odpadkov upoštevamo tudi njihovo razpolovno dobo, agregatno stanje in strupenost. © 2012 Slovenski kemijski portal Kemija.org | 1999-2011 Copyright
Komentarje, pohvale in pripombe sprejema uredništvo SKP Kemija.org
