Po Joannes Baptist Portu je J.V. Valvasor povzel zgodbo, kako se je neka žena, ko so ljudje odšli iz sobe, namazala z nekim, čudežnim mazilom. 'Vseeno pa so jo tisti zunaj skrivaj opazovali skozi špranjo v vratih. Potem ko se je namazala s čarovniško mažo, naj bi padla na tla in zaspala tako neobudljivo, da ni občutila na sebi najmanjše dojemljivosti za kako bolečino, čeprav so jo takoj nato, ko so odprli vrata, krepko obdelali s korobači. Ko se je pa spet zbudila, je pripovedovala takšne pustolovske dogodivščine, kako da je tako zelo daleč in to celo v kratkem času potovala prek dežel in voda, hribov in dolin in kaj se je tam daleč godilo. Čeprav so ji navzoči zagotovili, da se njeno telo sploh ni premaknilo z mesta in je bila podoba tega dovolj razvidna iz marog, ki jih je prejela, je vseeno togo ostala pri svoji domišljiji.' (P. Bohinc, Koren lečen koren strupen, DZS Ljubljana,1992)

Kaj se skriva za tem bosote prebrali v naslednjih nekaj vrsticah.

V Evropi niso poznali pravih halucinogenih rastlin, tako kot so jih Indijanci v Ameriki. Vedeli pa so, da so nekatere rastline strupene in da je eden od stranskih učinkov pojav halucinacija, vendar le, če si zaužil večje količine. Primerne so bile rastline, kot so: preobjeda, kristavec, velike trobelika, ljuljka, rženi rožički, rastline iz rodu razhudnikovk, med drugim so to tudi krompir, paradižnik,…, le da ti nimajo enakih lastnosti kot naslednji: nadlišček, volčja češnja,… iz katerih so čarovnice pripravljale svoje čudežne maže.

Volčja češnja se imenuje v latinščini Atropa belladonna. Atropa je bila grška boginja usode (čarovnicam so dali volčjo češnjo, da so jih preizkusili ali so čarovnice in seveda če niso umrle zaradi zastrupitve, so jih sežgali na garmadi; pri nas so jih preiskušali z metanjem v vodo). Belladonna pa pomeni po italijansko lepa gospa; dame so si kapljale pripravke iz te rastline v oči saj so se jim tako razširile zenice in tako naj bi bile še lepše.

Kot poročajo pisci iz prejšnjih stoletji, so si čarovnice vtirale maže v kožo dlani in podplatov, nad jetri, po senceh. Preden so si premazale ude, so jih trle, da se je koža segrela, verjetno zato, da so se odprle znojnice. Vendar pa je prodiranje alkaloidov skozi kožo mogoče le pod določenimi pogoji. Precej verjetno je, da so se mazale tudi po danki in spolovilih. V poročilu o zasliševanju neke čarovnice iz leta 1324 piše, da so poleg omare našli palico, ki je bila namazana s čudežno mažo. To je verjetno tako imenovana 'čarovniška metla' na kateri naj bi jezdile čarovnice čez drn in strn k hudiču. Skozi danko se alkaloidi hitreje vpijejo v telo, saj se tudi danes v ta namen uporabljajo svečke (supozitoriji) za lajšanje bolečin, ali s kakimi drugimi zdravili.

slika: model molekule atropina

Zanimivo je, da gre pri vseh zgodbah o čarovnicah za letenje in erotične sanje. Privid letenja je posledica olajšanega dihanja, ki ga s širjenjem sapnic povzroča atropin. Vzrok erotičnih sanj, pa je enak kot pri srednjeveških ljubezenskih napitkih: alkaloidi razhudnikovk (atropin, skopolamin in hiosciamin) vznemirjajo erotično domišljijo, značilno pa je tudi to, da omamljeni smatrajo sanjske privide za resničnost.

slika: model molekule skopolamina

Derivati tropana (skopolamin, atropin in njegov izomer hiosciamin) delujejo na acetoholinske receptorje kot antagonisti in s tem preprečijo vezavo acetoholina.

3D struktura:

http://www.chemfinder.com/3d.asp?mol_rel_id=51-55-8&Name_=Atropine

Viri:

http://www.ces.ncsu.edu/depts/hort/consumer/poison
Bohinc, Pavle, Koren lečen koren strupen, Ljubljana, 1992
Valvazor, Janez Vajkard, Slava vojvodine kranjske, Ljubljana 1977
Petra Gasparin, Tamara Novak, Natalija Stojko, Nana Weber; Čarovništvo na slovenskem (Seminarska naloga PF v Mariboru, 1999)
Pripravila:
Maja Kulovec