Obiskal je tudi naše, slovenske kraje. Narava, gore in ljudje so ga tako navdušili, da se je v naše kraje vrnil trikrat: leta 1819, 1827 in 1828.

Prvič se je podal na pot oktobra 1813, skupaj z ženo in asistentom M. Faradayem.Najprej so obiskali Pariz, kjer je sodeloval z Guy-Lussacom in A.M. Ampereom. Raziskoval je lastnosti joda in izoliral nekaj jodovih spojin. Najpomembnejše pa je bilo odkritje, da je vodik tisti element, ki karakterizira kislino in ne kisik. Iz Pariza je odpotoval v Italijo in sicer najprej v Firence in nato v Rim. V Firencah in v Rimu je odkril, da diamant vsebuje le en element- ogljik. Skupaj z znanim umetnikom Canova je podrobneje pregledal pigmente, ki so se pojavljali na starorimskih freskah in vazah. Davy se je z dolgega potovanja vrnil maja 1815 in pričel z izumom varnostne svetilke za rudarje.

Na drugo potovanje se je odpravil maja 1818. Preučeval je kraje in ljudi, floro in favno, zelo ga je zanimalo ribištvo. Odkril je tudi novo tehniko ribolova imenovano muharjenje. Poleg tega pa je seveda delal poskuse na področju kemije, fizike in biologije. Cilj tega potovanja je bil Neapelj, kjer je želel proučiti stare papirusove zvitke, ki jih je hranil tamkajšnji muzej. Davyjeva pot je šla preko Flandrije in Nemčije do Dunaja, tja je dospel sredi junija. V Nemčiji se je srečal s slovenskim naravoslovcem Bizjakom (takrat se je pisal Wissiak). Gothard Wissiak, rojen 9.decembra 1783 v Rodkersburgu, je bil Benediktinski menih, ki se je zelo zanimal za naravoslovne vede, predvsem za kemijo. Na gimnaziji v Leobnu je poučeval naravoslovje, matematiko in fiziko. Profesorsko službo je opravljal od 1808 leta pa do 1819 leta. Bil je izjemen kemik in prav zaradi te lastnosti je uredil bogato opremljen laboratorij in se je zelo razveselil, ko ga je avgusta 1818 v Admontu obiskal znameniti kemik H.Davy in mu izdal priznanje.Od leta 1823 je bil upravnik samostana v Klammu in tam služboval 17 let. Tam je tudi umrl 28.avgusta 1840.

Davy se je z Dunaja se je napotil na Madžarsko, Štajersko, Koroško in Kranjsko( današnja Slovenija). Preko Furlanije je odpotoval v Italijo. Iz Benetk se je po morju odpravil v Pulo, ki je nanj naredila velik vtis. Jesen, zimo in pomlad je preživel v Neaplju in v Rimu. V začetku poletja 1819 pa se je zopet podal na sever.

Preko Beljaka je prišel na Kranjsko. Najprej se je ustavil v Podkorenu, kjer je ujel osem postrvi, za katere piše, da so tehtale najmanj funt. Tam je tudi opisal izvir Save. Potem je šel v Radovljico in pot opisal kot zelo lepo, da je videti dve verigi hribov, na kranjski strani najvišji vrh Triglav. Opisal je tudi oba rokava Save, za cesto od Jesenic do Radovljice pa je dejal, da je ena najbolj slikovitih, kar jih je kdaj videl. Opisal je tudi Blejsko jezero. Iz Radovljice se je odpravil v Ljubljano. V Ljubljani se je srečal z mladim slovenskim dekletom- Pepino Detelovo, ki je v njem vzbudila spomin na vizijo iz leta 1808, ko je bil hudo bolan. Na obisku v Ljubljani se je srečal z našim naravoslovcem, Žigom Zoisom.

Hiša, v kateri je bival Davy

Žiga Zois, baron Edelsteinski , je bil osrednja osebnost slovenskega narodnostnega preroda na prehodu iz 18. v 19. Stoletje na literarnem, strokovno-znanstvenem in tehnično-gospodarskem področju. Rodil se je 23.novembra 1747 v Trstu. Podedoval je plemiški naslov, posestva, rudnike in fužine. V njegovih obratih v Mislinji, Stari Fužini, Bohinjski Bistrici in drugod je izdelovalo železo in jeklo tudi po 500 delavcev.

S svojim premoženjem je omogočil obsežno kulturno delovanje in dragocen pretok informacij, ki ga je organiziral s svojimi zvezami doma in na tujem ter tako tudi obogatil svojo knjižnico.

Kot naravoslovec je zbral evropsko znamenito zbirko mineralov, prvi je opisal po njem imenovano rudo Zoisit. Kot zoolog pa je med prvimi proučeval in pisal o človeški ribici. Ti njegovi dosežki so napotili v njegovo hišo tudi Humphrya Davya. S tehnično dejavnostjo se je ukvarjal tudi teoretično, uvajal je novo organizacijo dela in nove tehnologije. V vseh teh prizadevanjih ga je onemogočila huda bolezen. Umrl je 10. Novembra 1819 v Ljubljani.

Davy je nato odpotoval v Italijo, iz Italije se je vrnil domov 6.junija 1820.

Na tretje in zadnje potovanje se je podal januarja 1827 z bratom Johnom, najprej sta se odpravila v Italijo, da bi si Davy opomogel po paralitičnem napadu. Nekaj časa je bil gost guvernerja v Ravenni. Spomladi se je preko Gorice zopet podal na Kranjsko. Dne 19. Aprila 1827 je prispel v Ljubljano in od tam delal izlete, o katerih je tudi pisal. Zelo ga je navdušila čudovita narava, pokrajina in ljudje. Veliko je ribaril, predvsem na Savi in Soči, slednja ga je še posebej očarala. To je bil njegov drugi obisk v Sloveniji. Ljubljano sta zapustila 23.maja 1827 in potovala proti Bavarski in Švici. 11.avgusta istega leta se je zopet vrnil v Ljubljano in tam ostal do konca septembra 1827. Novembra je prispel v Rim, kjer je napisal še zadnja poglavja o svojih raziskovanjih.

Tretjič se je vrnil v Slovenijo 20.avgusta 1828, dospel je v njemu tako ljubi Podkoren in tam ostal deset dni. Gorenjsko je tako vzljubil, da je zapisal:res ne poznam veličastnejšega pogleda, kot je pogorje Kranjskih in Noriških Alp, in tudi lepših rek ne, kot ti dve, ki iz teh pogorij izvirata, Savo in Sočo. Davy je Podkoren imenoval: moje staro gnezdo(old haunt) , ki je v svojem veličastvu, sredi prelepega planinskega sveta res vzvišeno. Podkoren je bil takrat revna, mala vasica z nekaj deset lesenih koč, skoraj 2000 čevljev nad morjem, ob vznožju prelaza, ki vodi iz Koroške na Kranjsko proti Ljubelju. Nadaljeval je svoje delo: Salmonia or Days of Fly Fishing in ga zaključil v Ljubljani, kamor je preko Jesenic in Kranja odpotoval 30.avgusta 1828.

6.oktobra se je podal v Trst, kjer je delal poskuse z električnimi skati. Že čez nekaj dni se je vrnil v Ljubljano in jo končno zapustil 31.oktobra 1828. Preko Trsta je odpotoval v Rim, kjer se mu je zdravstveno stanje hudo poslabšalo. 30.aprila se je skupaj z ženo in bratom podal v Ženevo, kjer je 28.maja 1829 umrl.

Leta 1889 je vzidala kranjska sekcija nemškega in avstrijskega planinskega društva Humphryju Davyju spominsko ploščo na Čašeljnovi hiši v Podkorenu z besedilom: In diesem Hause wohnte der beruehmte Naturforscher Sir Humphry Davy( geb.1778,gestor.1829), welcher in den Jahren 1819-28 in diesem Thale weilte und die Zeitgenossen auf dessen Schoenheit aufmerksam machte.

Po prvi svetovni vojni je morala seveda izginiti tudi ta spominska plošča- to se pravi: samo obrnili so jo in dali na drugi strani vklesati slovenski napis: v tej hiši je večkrat bival Sir Humphry Davy (rojen1778, umrl 1829), sloviti naravoslovec, oznanjevalec krasot te gorske krajine. Be his memory held in honours. Njegov spomin naj bo ohranjen v časti!

Stoletnico Davyevega rojstva pa je svečano proslavil » Davy Observatory« v Gorjah nad Radovno po prizadevanju deželnega šolskega nadzornika prof.dr. A.Belarja.

Naj bodo rudi teh vrstic skromen spomenik dobrosrčnemu sinu Anglije, iskrenemu ljubitelju naših planin.

Napisala: Natalija Bohinc in Drago Kočar
Mentor: prof.dr. S.A. Glažar