 Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo je dobil Nemec Gerhard Ertl. Prestižno nagrado si je prislužil s preučevanjem kemičnih procesov na trdnih površinah, ki so bistvenega pomena za kemično industrijo. Ti procesi nam pomagajo razumeti pojave, kot so tanjšanje ozonske plasti zaradi freonov, ki poteka na površini majhnih kristalov ledu v stratosferi.
Rjavenje železa ter delovanje gorilnih celic in katalizatorjev v avtomobilih...
Ertlove raziskave, katerih začetki segajo v 60. leta 20. stoletja, ponujajo natančen opis kemičnih reakcij na površinah in predstavljajo temelj moderne kemije površin, ki "lahko pojasni celo tanjšanje ozonske plasti, so zapisali člani žirije v Stockholmu.
Ertla izpostavljajo kot pionirja kemije površin in enega prvih, ki je pred štirimi desetletji razumel potencial teh novih tehnik. Počasi je postavil temelje metodologije za kemijo površin, ko je pojasnil, kako lahko s pomočjo različnih eksperimentalnih postopkov oblikuješ celotno
sliko kemične reakcije na površini.
Ertlove ugotovitve se danes uporabljajo tako v akademskih študijah kot industrijskem razvoju. Znanje o kemičnih reakcijah na površini znanstvenikom pomaga pri učinkovitejši proizvodnji obnovljivih goriv in ustvarjanju novih materialov za elektroniko. Svoj pristop je
nagrajenec med drugim utemeljil na raziskavah Haber-Boschevega procesa (izločanje dušika iz zraka za njegovo vključitev v umetna gnojila) ter oksidacije ogljikovega monoksida na platini.
Povezave:
|
