Zgradba virusov:

Virusni genom lahko predstavlja tako DNA kot RNA, nikoli obe hkrati. Razen retrovirusov so vsi virusi haplodini. Razlikujejo se po sestavi in obliki nukleinskih kisli, kar je tudi osnova za razvrščanje. Nukleinska kislina virusov je obdana z beljakovinskim ovojem- kapsido, katere zgradbo določa genom virusa, lahko jo gradijo istovrstne ali pa različne beljakovine.

Nekatere viruse obdaja še zunanja ovojnica, celičnega izvora. Dobijo jo pri sproščanju iz celic skozi notranje ali zunanjo celično membrano in vsebuje enake beljakovine kot te membrane, mednje pa so vključene še virusne beljakovine. Na ovojnici so lahko tudi bodičaste strukture (peplomeri) , ki so zgrajene iz beljakovin in drugih snovi ovojnice ter kapsidnih enot pod ovojnico.

Ovojnične beljakovine so pogosto glikolizirane, nekatere delujejo kot encimi, druge se pri vezavi virusa na celico povezujejo s celičnimi receptorji. Vendar pa ovojnica navadno ne predstavlja večje zaščite za virion- virusi z ovojnico so zaradi lipidov v njej občutljivi na maščobna topila, ki jim uničijo kužnost.

Med ovojnico in kapsido je včasih pristotna še matrična beljakovina, ki poveča virusu trdnost.

Morfologija virusov:

Glede na zgradbo kapside ločimo:

Kubično somerni virusi imajo obliko poliedra, največkrat ikozaedra(npr. herpesvirusi). Vijačno somerni virusi imajo kapsido razporejeno v navojih okoli genoma(npr. virus stekline).

Kompleksno zgrajeni virusi imajo obsežnejši genom in številne plasti in ovoje, več lastnih encimov in drugih beljakovin vgrajenih virion. Zaradi zapletene zgradbe je njihova somernost pogosto prikrita.

Bakteriofagi (bakterijski virusi) so pogosto poliedrični.