V starih časih so se otroci pošteno skremžili, če se jim je približala velika žlica gostega ricinusovega olja. Danes ga v Ameriki proizvedejo več kot kadarkoli prej, čeprav ga v medicini kot odvajalo skorajda ne uporabljajo več.
Odvajalo, ricinusovo olje pridobivajo iz ricinusovega zrna - sadeža presenetljivo hitro rastoče rastline Ricinus communis. V industriji olje uporabljajo v različne namene. Velikokrat je sestavina v barvilih, ličilih, šamponih, izdelkih za lase ipd., predelajo pa ga tudi v posebno mazilo, ki ga uporabljajo za vozila, ki dosegajo visoke hitrosti (npr. dirkalni avtomobili).
Ricin je citotoksin, ki ga pridobivajo iz ricinusovega zrna in se je nedavno pojavil v Veliki Britaniji, kot oblika vojnega biološkega orožja. Ricin je eden od kandidatov, ki bi lahko imeli vlogo biološkega orožja. V poznem 19.stoletju so znanstveniki uspešno ekstrahirali toksin iz ricinusovega zrnca. Proti koncu prve svetovne vojne pa so Američani že začeli z raziskavami o ricinu, kot o biološkem orožju. Med drugo svetovno vojno so celo naredili ricinusovo bombo, ki pa ni bila nikoli aktivirana. Od takrat dalje je dokumentirana uporaba ricina v »vohunskih vodah«. Eden takih incidentov se je zgodil leta 1978, ko so bolgarski operativci uporabili modificiran dežnik z ricinusovo kroglico na konici. Namenjena je bila odpadniku Georgiju Markovu. Markov je umrl tri dni kasneje. Drug incident se je zgodil leta 1991 v Minnesoti, ZDA. Štirje skrajneži so bili aretirani zaradi naklepa umora ameriškega maršala. Ti so namazali kljuko njegovega vozila z ricinom.
Kot orožje, je ricin najbolj učinkovit, če je direktno injiciran v organizem. Vendar pa je prisoten tudi kot aerosol ali pa kot nečistoča v hrani in vodi. Ricin koži ni hudo nevaren, saj je delež, ki se absorbira, zelo majhen. Nevaren bi pa lahko bil v kombinaciji z močnim topilom, kot je dimetilsulfoksid.
Ricin je protein, sestavljen iz dveh hemaglutininov in iz dveh toksinov. Toksina sta sestavljena iz dveh polipeptidnih verig (veriga A in veriga B), ki sta povezani z disulfidno vezjo.  Ricin deluje toksično na celice, saj inhibira sinteze proteinov. B veriga se veže na celično steno in daje podporo verigi A, ki naredi škodo v celici in s tem povzroči tudi smrt celice. Osnovna struktura ricina je podobna strukturam toksinov botulizma (zastrupitev s pokvarjenim mesom), kolere, davice in tetanusa.
Smrtonosna injicirana doza je 1mg/ kg telesne teže. Simptomi se pojavijo v 4-8 urah v obliki trebušne gripe, v 36-72 urah pa že odpovedo vsi notranji organi. Protistrupa zaenkrat še ni.
Kot zanimivost lahko še povemo, da potekajo raziskave o antikancerogenem delovanju ricina.
Pripravila Natalija Bohinc |