Kemija

Kemija

Molekule (Philip Ball)

molekule













Čajevec - bogat vir polifenolnih spojin

thumb_zeleni_cajIzvor čaja - Čaj ali kot ga imenujejo budisti "pena zelenega dragulja" je znan že več kot 3000 let. Njegovo odkritje si deli več narodov in vsak ima svojo legendo: Po kitajski legendi je cesar Shen Nund (2737-2697 pr. n. š.) odkril čaj čisto po naključju. Med kuhanjem pitne vode mu je vanjo padlo nekaj listov bližnjega grma. Tekočina se je obarvala rumeno in imela zelo aromatičen vonj.

teaIndijci trdijo da je čaj odkril leta 495 pr. n. š. Bodhidharma, budistični dostojanstvenik. Mladi svečenik je romal na Kitajsko. Da bi opravil svojo težko nalogo, si je želel zagotoviti nebeško pomoč. Zaobljubil se je, da med potovanjem ne bo spal niti eno samo noč. Po petih letih ga je spanec le začel premagovati. Da bi preganjal zaspanost je žvečil liste grmov. Kmalu je ugotovil, da so listi določenega gram še posebej osvežilni, kar mu je omogočilo, da je ostal buden še naslednji dve leti.

Japonci, ki imajo isti izraz za trepalnice in čaj, imajo svojo legendo: Svečenik, ki je med meditacijo zaspal, si je od jeze porezal trepalnice in jih vrgel na tla. L- te so pognale korenine in naslednje jutro je tam rasel grm. Svečenik je liste poskusil in njihova svežina ga je sprostila in navdala z novimi močmi.

Razlika med črnim in zelenim čajem

Tako črni kot zeleni čaj se pridelujeta iz listov čajevca, camellia sinensis. Vršičke tega grma obirajo na določene časovne presledke. Krajši kot je čas med dvema obiranjema (kar pomeni manjše in mlajše vršičke in hkrati manj čaja), boljšega okusa in dražji je čaj. To delo je zelo zahtevno, saj med vršičke ne smejo zaiti starejši listi, ki bi čaju pokvarili okus. Še več - cvetovi, ki nimajo okusa, in semena, ki so strupena, so v mešanici prepovedani in bi jo morali zavreči. 

Nato sledi venjenje. Sveže liste razgrnejo v tanke plasti kovinske ali najlonske mreže ter jih sušijo pri temperaturi 25-35°C. Sušenje je nekoč potekalo na zraku in soncu, danes pa  liste čajevca sušijo s toplim zrakom. Po venjenju sledi valjanje. V posebnih mlinih kovinske plošče s pritiskom povzročijo popokanje celic listov, tako da pridejo sokovi listov v stik z zrakom. Naslednja stopnja je fermentacija, ki je pri zelenem čaju izpuščena. Ta stopnja je najobčutljivejši del postopka priprave črnega čaja. Encimi, ki so jih sprostili z valjanjem delujejo na sestavine čaja: sproščajo se tanini (iz katehina nastajajo teaflavini), kofein pa se veže na eterična olja. Ves postopek poteka pri približno 40°C in 90% vlažnosti ter traja 2-4 ure. Nato sledi sušenje. Z visoko temperaturo (90°C) denaturirajo encime, s prepihovanjem pa izločajo vodo. Tako dobimo na koncu zeleni (nefermentirani) ali črni (fermentirani) čaj.

Pripravki z ekstratom čajevca

Pripravkov z ekstraktom čajevca je na trgu ogromno. Večina jih reklamira enake učinke:

  • antibakterijsko delovanje (akne, vnetje grla, vnetje dlesni, neprijeten vonj nog, zamašen nos... )

  • antivirusno delovane (herpes, bradavice, gripa, prehlad)

  • protibolečinsko delovanje (piki insektov, bolečine v mišicah, ...)

  • antioksidativno delovanje (preprečevanje nastajanja gub, počasnejše staranje, antikarcinogen učinek, ...)

Najosnovnejši prodajni artikel je prav čaj sam. Tega pridelajo miljon ton letno. Ekstrakt čaja lahko kupimo tudi v obliki olja in tablet.

Poleg tega obstajajo številni izdelki z ekstraktom čaja, ki pridobivajo na popularnosti. Tako imamo pri nas že kar nekaj pijač, ki so mešane z zelenim čajem. Poleg tega najdemo na policah bombone in žvečilne z ekstraktom čajevca.  Kreme "proti staranju" vsebujejo velik delež ekstrakta čajevca, poleg njih pa najdemo tudi šampone, mila in ostalo kozmetiko.

S spoznanjem, da imajo predvsem flavonoidi velik vpliv na presnovo, najdemo tudi izdelke za hujšanje, ki obljubljajo čudeže. 

Literatura

1. M. Kač; Oksidacija; Bitenčevi živilski dnevi 20, 2000
2. L. Korošec; Prosti radikali in vloga antioksidantov v bioloških sistemih; Bitenčevi živilski dnevi 20, 2000
3. V. Abram, M. Simčič; Fenolne spojine kot antioksidanti; Farm. vestn. 1997; 48: 573-589
4. T. A. Geissman; The chemistri of flavonoid compounds; The macmallian company, 1962
5. T. J. Smith, C. S. Yang; Effects of food phytocemicals on xenobiotic metabolism and tumorigenesis, American chemical society, 1994
6. V. Abram; Antioksidativno delovanje flavanoidov; Bitenčevi živilski dnevi 20, 2000
7. A.R. Rechner, J. P. E. Spencer, G. Kuhnle, U. Hahn, C. A. Rice-Evans; Novel biomarkers of the metabolism of caffeic acid derivates in vivo; Free Radical Biology & Medicine, 2001; 30: 1213-1222
8. S.V. Jovanović, S. Steenken, Y. Hara, M. G. Simić; Reduction potencials of flavonoid and model phenoxyl radicals. Which ring in flavonoids is risponsible for antioxidant activity?; Journal of the chemical society-Perkin Transaction 2, 1996; 11: 2497-2504
9. N. Yamashita, H. Tanemura, S. Kawanishi; Mechanism of oxidative DNA damage induced by quercetin in the presence of Cu(II); Mutation research, 1999; 425: 107-115
10. K-T. Chung, C-I. Wei, M.G. Johnson; Are tannins a double-edged sword in biology and health?; Trends in food science & tehnology, 1998; 9:168-175
11. L. Ferrara, D. Montesano, A. Senatore; The distribution of minerals and flavonoids in the tea plant (Camellia sinensis); Il farmaco, 2001; 56: 397-401
12. C. J. Dufresne. E. R. Farnworth; A review of latest research findings on the helath promotion properties of tea; Journal of nutritional biochemistry, 2001; 12:404-421
13. K. Kitamura, M. Honda, H. Yoshizaki, S. Yamamoto, H. Nakane, M. Fukushima, K. Ono, T. Tokunaga; Baicalin, an inhibitor of HIV-1 production in vitro; Antiviral research, 1998; 37:131-140
14. A. Arora, M. g. Nair, G. M. Strasburg; Structure-activity relationships for antioxidant activities of a series of flavonoids in a liposomal system; Free radical biology & medicine, 1988; 24:1355-1363
15. A. Moure, J. ;. Cruz, D. Franco, J. M. Dominguez, J. Sineiro, H. Dominguez, M. J. Nunez, J. C. Parajo; Natural antioxidants from residual sources; Food chemistry, 2001; 72:145-171
16. N. yamanaka, O. Oda, S. Nagao; Prooxsidant activity of caffeic acid, dietar non-flavonoid phenolic acid, on Cu2+-induced low density lipoprotein oxidation; FEBS, 1997; 405:186-190
17. Štefan Fajmut; Kultura pitja čaja, ČZD Kmečki glas, 1996, Ljubljana
18. http://www.teatrend.com/stati.htm 


Pripravil:
Mark Stanojevič