 Pod skupnim imenom botulinum toxin je 7 proteinov (A,B,C,D,E,F,G), ki jih proizvaja mikroorganizem Clostridium botulinum. To je anaerobna paličasta bakterija, ki živi v prsti. Clostridium botulinum tvori spore, kar omogoča lažje shranjevanje in razširjanje po zraku.
Clostridium botulinum
Od vseh sedmih toksinov povzročajo bolezen pri človeku le A,B,E in F. Bolezenski znaki se navadno pokažejo med 18 in 36 urami po zaužitju toksinov. Vendar se lahko bolezen pojavi šele čez več dni. Poznamo več vrst botulizma. Najpogostejša je zastrupitev s hrano. Možna pa je tudi zastrupitev skozi rano oz. z vdihovanjem spor. Kljub relativno lahkem prenosu in prisotnosti bakterij Clostridium botulinum v okolju je zastrupitev relativno malo, saj se toksin uniči že s segrevanjem nad 85°C za 5 min.
 Clostridium botulinum
Spora butulina Ko botulinum toxin zaužijemo, le ta potuje po krvi do živčnih sinaps, preferenčno do nevro-mišičnih sinaps, kjer prepreči sprostitev acetilholina iz vezavnega mesta. Le to povzroči paralizo mišic. Napredovanje bolezni se lahko zaustavi s protistrupom, medem ko se morajo poškodovane mišične sinapse regenerirati, kar lahko traja tudi več mesecev. V primeru, da bolezni ne zdravimo dovolj zgodaj pride do smrti z zadušitvijo zaradi odpovedni mišic, ki sodelujejo v tem procesu.
Botulinum toxin je eden od najhujših strupov, saj je LD50 že 0,1ng/kg telesne mase. Tako povprečnega človeka zagotovo pokonča že 10ng toksina. Njegova visoka toksičnost je odraz načina njegovega delovanja. Večina strupov z vezavo na določeno mesto konča svoje delovanje. Botulinium toxin pa deluje kot encim. Tako lahko povzroči napake na večih izbranih mestih, vse dokler ga proteaze ne razgradijo.
Pripravil:
Mark Stanojevič |
