 Aflatoksini so bili najmnožičneje uporabljani kot bojni strup v zalivski vojni(1991). Posledica je »sindrom Zalivske vojne«. Tako imenujejo povečano obolevanje ameriških vojakov, ki so sodelovali v tej operaciji, za rakom. Predvsem naj bi se pojavljal rak jeter, od koder sklepajo na aflatoksine. Neposrednih dokazov za to pa nimajo.
Aflatoksini so mikotoksini, ki jih proizvajajo različne vrste plesni (Aspergillus flavus, A. parasiticus, A. nomius, A. niger, A. glaucus.), po čemer so dobili tudi ime Aspergillus Flavus toxin. Alfatoksinov je več vrst, katerih struktura se le malo razlikuje. Aflatoksin B in G sta dobila imeni po svetlobi, ki jo oddajata pod UV lučjo B- blue(modra) in G- green(zelena). Poznamo pa še aflatoksine M, ki so bili izolirani iz mleka, po čemer so dobili ime. Aflatoksinov M ne izdeulejo plesni temveč so produkt metabolizma aflatoksinov B pri živalih.  
Uporaba
Aflatoksini so bili najmnožičneje uporabljani kot bojni strup v zalivski vojni(1991). Posledica je »sindrom Zalivske vojne«. Tako imenujejo povečano obolevanje ameriških vojakov, ki so sodelovali v tej operaciji, za rakom. Predvsem naj bi se pojavljal rak jeter, od koder sklepajo na aflatoksine. Neposrednih dokazov za to pa nimajo. Vedo pa, da je Irak proizvedel 2.390 litrov tega toksina. Od tega naj bi porabili 1580 litrov za izdelavo 7 bomb. Čeprav aflatoksini niso najbolj primerni za množično ubijanje, saj se posledice lahko pojavijo šele čez nekaj let, so idealni za teroriste. Z onesnaženjem vodnih zajetji, bi lahko v nekaj letih pomoril ogromno število ljudi.
Delovanje
Aflatoksini delujejo predvsem na jetra. Njihova toksičnost pa je odvisna od koncentracije in časa izpostavljenosti toksinu. Poznamo dve obliki bolezni povzročene z aflatoksini:
Akutna aflatoksikoza - povzroči jo zaužitje velikega odmereka aflatoksinov. Ta povzroči akutno odpoved jeter in kot posledico smrt.
Kronična aflatoksikoza- povzroči jo dolgotrajna izpostavljenost nižjim koncentracijam aflatoksinov. Povzroča manjšo absorbcijo hranljivih snovi in pri otrocih posledično zmanjšano rast. Kasneje pa se razvije, ciroza ali rak jeter.
Z raziskavami so odkrili, da so vsi aflatoksini genotoksični, kar pomeni, da povzročajo poškodbe DNA, mutacije genov in kromosomske anomalije. Posledica je rak jeter. Jetra so najbolj ogrožena saj v njih prihaja do metabolizma aflatoksinov v 8,9-epokside, ki se vežejo na proteine in DNA, ter tako povzročajo poškodbe. Ljudje in druge živali pa imamo encimski sistem (»glutation« S-transferaza), ki je sposoben razgraditi 8,9-epokside v »glutation«. Tako smo sposobni razgraditi manjše količine aflatoksinov.
Akutno aflatoksikozo razvije 50% večjih živali, ki so zužile približno 0,5-1 mg /kg telesne teže.
Epidemija
Jeseni leta 1974 je v več kot 150 vaseh na severozahodu Indije zbolelo 397 ljudi od tega jih je 108 umrlo za posledicami bolezni. Vsi so imeli podobne simptome; visoko vročino, hitro se razvijajoča zletenica in vodenica. Zanimivo je, da so podobne simptome razvili tudi psi.
Analiza hrane je pokazala, da je bolezen posledica uživanja koruze, ki je močno kontaminirana z Aspergillus flavus. Raziskave so pokazale, da so oboleli uživali med 2 in 6 mg aflatoksinov dnevno več tednov To visoko kontamincaijo je povzročilo obilno deževlje pred žetvijo in slabi skladiščni prostori za žito.
Protistrup
Med veliko potencialnimi protistrupi niso našli nobenega, ki bi bil resnično uporaben. Tako po zaužitju aflatoksinov ni resnejše oblike zdravljenja.
Pridelke okužene z Aspergillus flavus, pa lahko raztrupimo z amonijakom, ki hidrolizira laktonski obroč aflatoksinov.
Pripravil:
Mark Stanojevič
|
