 Zastrupitve z živim srebrom v zgodovini: znana sta dva primera množične zastrupitve z živim srebrom. V obeh primerih je šlo za njegovo organokovinsko obliko - MeHg+. S spremljanjem izpostavljene populacije je znanost v obeh primerih pridobila mnogo dodatnih informacij o toksičnosti živega srebra. Žal si oboleli s tem ne morejo dosti pomagati.
Zaliv Minamata, Japonska (1956)
Razlog v bolezenskem stanju, ki so ga poimenovali Minamata bolezen, je bil v prehranjevanju prebivalstva z ribami, kontaminiranimi z MeHgCl. Le-tega je v zaliv vse do leta 1968 odlagala kemijska tovarna Chisso (odvrženo je bilo 82 ton Hg, od tega 4 tone v obliki MeHg+).
Koncentracija MeHg+ je bila tako visoka, da je pomrlo nekaj rib in ptic, ki so se prehranjevale z njimi. Opaženo je bilo tudi nenavadno obnašanje mačk, ki so ga že leta 1954 pripisali "plesni bolezni". Populacija mačk se je v tem obdobju močno zmanjšala. Z analizo posušenih popkovnic otrok (ki se po japonski navadi hranijo po rojstvu otroka) je bila kontaminacija z živim srebrom dokazana že za leto 1947.
Prebivalci so poročali o otrplosti obraza, manjši čutni zaznavnosti, težavah pri premikih (npr. pri pisanju), slabo koordinacijo, šibkost, trzanje, mentalne motnje, težave z govorom, slabši sluh, zmanjšanje vidnega polja, pri hujših primerih pa tudi splošno paralizo, deformiranost udov (posebej prstov), krče in smrt. Mnogo otrok (tudi materam brez bolezenskih simptomov) se je rodilo s cerebralno paralizo in mentalnimi motnjami, ali celo mrtvih.
Obolelo je 12.336 ljudi, od tega jih je 750 umrlo.
Irak (1971)
Zaradi uživanja kruha, pripravljenega iz žitnih semen, obdelanih z MeHg+ fungicidom, je bilo v bolnico sprejetih 6000 ljudi, 500 jih je umrlo. Simptomi so bili podobni Minamata bolezni.
V ZDA je bila uporaba fungicidov, vsebujočih MeHg+, prepovedana leta 1972, torej eno leto po katastrofi v Iraku.
Prihodnjič si boste lahko prebrali več o toksičnosti zobnih amalgamov.
pripravil
Igor Pravst
Preberite si še:
|
