|
Živo srebro v naravi:
Odkritje živega srebra ni jasno. V zemeljski skorji ga je 5×10-5 ut.%. Sesalcem je škodljivo v vseh oblikah, v katerih se nahaja, medtem ko so številni nižji organizmi (bakterije, nekatere gobe) tekom evolucije pridobili rezistenco nanj.
Po nekaterih virih telo povprečnega človeka vsebuje približno 13 mg živega srebra, ki nima nobene nobene uporabne funkcije. Kljub temu je iz preteklosti znana uporaba predvsem živosrebrovih(II) soli za insekticide, pesticide, v farmaciji ipd.
Primeri uporabe živosrebrovih spojin:
- živosrebrov(II) benzoat terapija sifilisa in kapavice (gonorrhoea)
- različni anorg. in org. Hg preparati pesticidi, fungicidi
- živosrebrov oksid izdelava suhih baterij
- živosrebrov(II) klorid v fotografskih laboratorijih
- NH2HgCl razkužilo
- PhHgX kontracepcijsko sredstvo
- NH2HgX v kremah za posvetlitev kože
Zastrupitve z živim srebrom so svetovni problem.
Oblike živega srebra
Ko obravnavamo toksičnost živega srebra, moramo ločiti njegove sledeče oblike:
Elementarno živo srebro
Živo srebro je eden izmed dveh elementov, ki sta pri sobni temperaturi v tekočem agregatnem stanju. Kljub temu, da je njegovo vrelišče pri 357°C, je veliko bolj hlapljiv in zato nevarnejši, kot se zdi. Pri 25°C kubični meter zasičenega zraka vsebuje 20 mg Hg.
Razlito živo srebro je s stališča toksičnosti problematično v slabo prezračevanih prostorih. V vodi je skoraj netopno - pri 25°C lahko doseže koncentracijo do 58 mg/L (0,29 mM, 58 ppb).
Glavni vir zastrupitev z elementarnim Hg so ravno živosrebrove pare. Izpostavljena so vsa mest, kjer se živo srebro uporablja - od rudnikov, sintez Hg spojin, izdelave, popravljanja in uporabe termometrov, manometrov, vakuumskih črpalk, v proizvodnji baterij, fluorescentnih luči, pri ekstrakciji zlata in srebra, pripravi in instalaciji amalgama ipd.
Zastrupitve s Hg parami doma so bile največkrat posledica razlitja živega srebra po tleh ali preprogi. Znan je tudi primer, ko so tako razlito živo srebro (do razlitja je prišlo ob razbitju termometra) uparili na štedilniku, saj se ga menda drugače niso mogli znebiti.
Anorgansko živo srebro
Najpogostejša oblika anorganskega živega srebra je Hg2+. Redkejša oblika - enovalentni Hg22+, disproporcionira:
Hg22+ <---> Hg0 + Hg2+ K=[Hg2+]/[Hg22+]=1/170
Kljub neugodni konstanti ravnotežja je reakcija pomaknjena močno v desno. Vzrok za to je v močni kompleksaciji Hg2+ s številnimi ligandi.
Hg2+ je najraje linearno koordiniran. To je razlog za njegov majhen kelatni efekt. Tvori zelo stabilne komplekse, predvsem z vezavo na dušik in žveplo. Je eden izmed redkih ionov kovin, ki lahko zamenja vodik na dušiku (npr. v živosrebrovem(II) amidokloridu - ClHgNH2). Kompleksacija je mogoča tudi s štirimi ligandi, pri čemer nastane popačen tetraeder, v katerem pa sta dve vezi občutno močnejši kot drugi dve. Linearno vezani klor je v HgCl2 na živo srebro vezan z 10-krat močnejšo vezjo, kot druga dva klora v HgCl42-. V morski vodi, v kateri je koncentracija klorida kar visoka (0,5 M), se Hg2+ nahaja predvsem kot HgCl42-.
Organokovinsko živo srebro
MeHg+ je podobno kot Hg2+ najraje linearno koordiniran. Stabilnost njegovih kompleksov je prav tako primerljiva s Hg2+. V morski vodi se nahaja predvsem kot MeHgCl.
Sintetične organokovinske spojine z živim srebrom so zaradi izredne toksičnosti zadnjih nekaj dekad prepovedane, vendar je kljub temu 90% skupne množine Hg v morskih plenilcih (npr. tune, obmorske ptice) ravno v tej obliki (MeHg+).
Transformacija anorganskega Hg v MeHg+ v okolju po splošnem mnenju poteka s pomočjo mikrobov, kot posledica njihove prilagoditve na toksičnost Hg. Znanih je več mehanizmov, s pomočjo katerih le-ti odstranjujejo Hg iz celic, od teh dva pomembnejša:
- encimska redukcija Hg2+ do Hg0 kot zelo uspešna prilagoditev na anorganske Hg soli (plazmidska rezistenca v nekaterih gram pozitivnih in negativnih bakterijah);
- še ne povsem pojasnjena detoksifikacija s pomočjo sinteze dimetil merkurat (Me2Hg), katere intermediat naj bi bil MeHg+. Reakcija poteka preko redukcije vitamina B12, in je bila ugotovljena v nekaterih gram pozitivnih in negativnih bakterijah ter glivah.
Več o absorbciji živega srebra v telesu si preberite naslednjič...
pripravil
Igor Pravst
Preberite si še:
|
