Vsakdo ki naredi poteg cigarete povzroči v žareči konici zelo visoke temperature, ki sežejo tja do 980°C. Tako visoka temperatura lahko sproži reakcije, ki dajo kar do 4000 kemijskih produktov. Večina teh spojin je zdravju zelo nevarna, saj so med njimi toksini in kancerogene spojine.

V nekaj sekundah veliko teh spojin pride v kri, kjer krožijo po celotnem organizmu. Omejijo pritok kisika do srca, obenem pa srce prisilijo, da bije močneje. Izsušijo tudi pljuča in se naselijo v ledvicah in mehurju, kjer povzročajo celične spremembe, kar posledično lahko vodi k nastanku raka. Napotijo pa se tudi proti možganom, povzročijo budnost in pa tudi blagodejno, pomirjujoče počutje.

 

ZAPELJIVEC - NIKOTIN

Raziskovalci v laboratoriju pošljejo cigaretni dim skozi filter, ki je narejen iz steklenih vlaken. Filter loči plinsko fazo od katrana. Katran sestavljajo trdni delci in pare, ki kondenzirajo v tekočo fazo, ko pridejo do hladnega filtra. Naslednji korak je ločevanje in indentifikacija spojin v plinski fazi in katranu ter proučevanje njihovih vplivov na človeški organizem.

3D slika molekule nikotina

Ena najbolj znanih substanc je gotovo nikotin, ki povzroči fizično in psihično uničevanje organizma. Nikotin nosi vse zasvojitvene lastnosti kokaina, morfina in alkohola. Površno inhaliranje nizkih koncentracij nikotina stimulira sekrecijo oz. izločanje iz adrenalnih žlez. To povzroča višjo budnost, pravimo, da človeka »poživi«. Globoko inhaliranje visokih koncentracij pa pripomore k izločevanju beta-endorfinov, ki so kot nekakšen naraven človeški morfij in tako delujejo zelo hitro, pomirjujoče. 25% inhaliranega nikotina pride do možganov v 7 sekundah! Učinek je močan in neposreden.

Kadilci izpostavljeni stresu kadijo več. Razlog je ravno v pomirjujočem vplivu beta-endorfinov. Beta-endorfini se naravno sprostijo, ko se človek ustraši, ko je izpostavljen stresu in se počuti ogroženega. V zelo stresnih situacijah tako kajenje pomirja človeka.

KEMIJSKI DAVEK

Nikotin reagira z živčnim sistemom, druga spojina v dimu, ogljikov monoksid pa zastruplja kri. Predstavljajte si krvni obtok kot podzemno cesto. Vsaka molekula hemoglobina v krvi predstavlja avto s štirimi sedeži, ki so vezavna mesta za kisik. Rahlo ravnotežna, šibka interakcija med kisikom in vezavnimi mesti, povzroči preskok kisika iz pljuč v kri, ta pa se s krvjo prenaša do mest v telesu, kjer je nujno potreben. Ogljikov monoksid pa deluje tako, da ukrade oz. zasede enega od sedežev v tem »avtu«. S tem omeji vezavo kisika na hemoglobin. Ogljikov monoksid ima 200x večjo vezavno moč od kisika, zato ga izpodrine in kisik ne more priti poleg. Strastni kadilci imajo 12-14% »okuženega« hemoglobina z ogljikovim monoksidom.

Telo se odzove tako, da poveča tok krvi, vendar pa zato kadilčeva fizična moč in vzdržljivost naglo padeta.

KADILSKI CIANIDNI KAŠELJ

Vodikov cianid, HCN, je ena od mnogih komponent, ki nastane pri gorenju tobaka. HCN je tudi nevaren celični strup, znan kot plin, ki so ga uporabljali za usmrtitve v plinskih celicah.

Pljuča se na naraslo koncentracijo katrana odzovejo tako, da sama sprožijo naravni čistilni mehanizem. Izločijo sluz, v katero se ujamejo nečistoče in katran. Sluz se odplakne s pomočjo migetalčnega epitelija oz. migetalk, ki so podobne laskom. Dim tako povzroči prekomerno delovanje žlez, ki izločajo sluz. Istočasno pa HCN v dimu uničuje migetalčni epitelij in tako se sluz prične kopičiti v pljučih. Rezultat je tako kronični bronhitis, vztrajen in trdovraten kašelj, ki se sproži z draženjem sapnika in s povečano količino sluzi v pljučih.

OKSIDACIJA

Poleg nikotina in ogljikovega monoksida se pri izgorevanju tobaka tvori tudi več manj znanih spojin, med njimi je veliko oksidantov. Nekajletne raziskave so pokazale škodo, ki jo povzročijo prekomerne količine oksidantov v telesu. Nekatere snovi oz. spojine vsebujejo kisik, druge pa ne. Edina njihova skupna lastnost je manjkajoči elektron. Zaradi tega je taka spojina primorana ukrasti en elektron drugi spojini, ki je navadno čim bliže njej. Sedaj tudi tej spojini manjka elektron in tudi ta ga mora ukrasti drugi, da bo zopet cela. Tako se začne dolga, verižna reakcija. Rezultat teh reakcij je škoda, ki jo spojine povzročijo na celicah, celice lahko celo odmrejo. Oksidacija je tudi primaren proces, s pomočjo katerega se naš imunski sistem bori proti škodljivim vsiljivcem (virusi, bakterije) ali pa odstrani stare in obolele celice. Ker so oksidanti povsod okoli nas, tudi v sadju in zelenjavi, je telo razvilo protistrupne substance - antioksidante in popravljalne mehanizme.

S sproščanjem antioksidantov v telesu se ta verižna reakcija prekine, vendar le za kratek čas. Na žalost se z leti produkcija antioksidantov v telesu zmanjša. S tem, ko njihova učinkovitost pada pa se poveča učinkovitost in delovanje oksidantov, ti s svojim povečanim delovanjem povzročijo škodo na zdravem tkivu. Večina oksidantov v cigaretnem dimu niso navadni atomi ali molekule, ampak so pogosto v obliki prostih radikalov (primankljaj elektronov).

En dan kajenja je mirno ekvivalenten letnemu onesnaževanju Los Angelesa! Cigaretni dim nekateri zato poimenujejo kot super bogat smog.

Znanstveniki so naredili model cigaretnega dima pomešanega z zrakom, dušikovim oksidom (NO) in z ogljikovo spojino imenovano izopren. Koncentracije naj bi bile takšne kot v cigaretnem dimu. Relativno stabilen dušikov oksid se je počasi oksidiral in nastal je visoko reaktiven dušikov dioksid NO2. Ta nato reagira z izoprenom in tvorijo se radikali. Nadalje reakcije tako samo povečujejo koncentracijo radikalov, ki je v dimu tako visoka, da je škoda, ki jo povzročajo v organizmu, resnično strahotna.

PLJUČNI EMFIZEM (napihnjena pljuča)

Ta bolezen je ena hujših, ki pestijo kadilce. Zmanjšanje pljučne prožnosti močno ovira izdihavanje. Zaradi pomanjkanja prostora, pride v pljuča z vsakim vdihom manj novega zraka, kakor bi bilo potrebno za zadostno preskrbo telesa s kisikom. Prizadeti poskuša to pomanjkljivost izravnati s pospešenim in hitrejšim vdihavanjem, kar pa povzroči širjenje prsnega koša, ki zaradi svoje togosti pri izdihavanju iztisne le še malo že porabljenega zraka. Zato prizadeti lovijo sapo in se počutijo kot bi se dušili. Pretirani poskusi vdihavanja pa lahko še prenapnejo pljučno tkivo in pretrgajo posamezne pljučne mehurčke. Tako se zmanjša celotno žilno omrežje v pljučih kar seveda otežuje delo srca. Pogosto to bolezen spremlja še srčna oslabelost. Bistveni del zdravljenja te bolezni so dihalne vaje, s katerimi se bolnik nauči dihati in obenem čim manj obremenjevati srce in pljuča. Izguba prožnosti pljučnega tkiva ima svoj vzrok v predčasni izrabi elastičnih vlaken pljučnega tkiva.

Zdrava pljuča izgledajo kot spužva. Z vsakim vdihom se milijoni mikroskopskih balončkov, imenovanih alveoli, napolnijo z zrakom. Kisik iz zraka se preko kapilar prenese v alveolarno membrano in vstopa v kri. Alveoli morajo imeti zelo tanko membrano, da prepustijo kisik, in morajo biti tudi zelo elastični, da se lahko razširijo z vsakim vdihom. Alveolarna membrana vsebuje protein elastin, ki pripomore k njenemu raztezanju. Ta elastični material se pojavi tudi v drugih delih telesa, ki se morajo raztezati. Npr. vezi, vezivna tkiva in krvne žile. Po drugi strani pa mora telo uničiti elastin, da lahko odstrani oz. izloči poškodovano ali okuženo tkivo.

Posebna oblika belih krvnih telesc, imenovanih neutrofili, vsebuje elastazo. To je encim, ki razgradi elastin. Neutrofili uporabljajo elastin za napad in uničevanje tujih bakterij. Telo se mora tako samo ščititi pred škodljivimi vplivi elastaze z inhibitorjem, ki ga izločajo jetra. Imenuje se a1proteinazni inhibitor (a1PI). Ravno na ta inhibitor pa po raziskavah sodeč, močno vpliva cigaretni dim, kar gotovo prekine ta naravni cikel v telesu.

Znanstveniki so poskusili še z enim eksperimentom. Vodili so svež cigaretni dim v puferno raztopino, ki je vsebovala inhibitor a1PI. Ta zaščitniška molekula je bila uničena v nekaj sekundah. To dejstvo potrdi škodo, ki zaradi dima nastane v pljučih: katran v dimu kondenzira na alveolarni membrani. Ta tuja substanca mobilizira obrambne celice, vključno z neutrofili. Ti napadejo tujo substanco tako, da sproščajo encim elastazo. Vlakna iz elastina, ki so normalno zaščitena z inhibitorjem a1PI, tako postanejo ranljiva in se ne morejo zaščititi pred napadom encima. V takšnem ponesrečenem protinapadu, se pljuča pričnejo sesedati. Alveoli se sčasoma uničijo in v pljučih nastanejo luknje oz. kraterji, ki so v ekstremnih primerih lahko globoki več inčev (1 inč = 2,54 cm !).

PLJUČNI RAK

Je najpogostejša oblika raka, še posebej pri moških. Pojavlja se v starosti od 40 do 70 let. Vzrok za vse večje število bronhialnega raka so predvsem katranske snovi, tiste, ki nastajajo pri kajenju cigaret. To trditev je potrdilo preko 40.000 raziskav na tem področju, vključevale so tudi obdukcije.

Če trpi nad štirideset let star človek za dolgotrajnim, dražečim kašljem, če je v izmečku, ki ga izpljune kdaj tudi primešana kri, in če ima občasno vročino... potem je čas, da se odpravi k zdravniku in prične s takojšnjim zdravljenjem.

ZAKAJ BI KADILI?

Veliko kadilcev se ravna po tem, kaj piše na škatlici. Nižji je odstotek, bolj so prepričani, da kadijo »zdrave« cigarete... V resnici pa se ne zavedajo, kaj se zgodi, ko cigareto prižgejo. Takrat pokadijo veliko več snovi, kot pa je tistih, ki so navedene na škatlici.

Mnogi se tolažijo s tem, da so zdravi, da se dobro počutijo, da jim kajenje sploh ne škodi. Zanimivo, da takšni ljudje to povedo prav z veseljem in zadovoljstvom. Vsak organizem se odzove na strupe z nekakšnim
proti-strupnim mehanizmom. Pri nekaterih se ta mehanizem obnese dalj časa, več let, pri drugih pa se sesuje že po krajšem času. Vsi kadilci s kajenjem obremenijo srce, saj ne dobiva dovolj kisika, pa naj bodo še tako »zdravi«. Če bi primerjali zmogljivosti zdravega človeka, nekadilca z zmogljivostmi »zdravega« kadilca bi gotovo dobili precej zaskrbljujoče rezultate. Zdrav človek bi 1km poti prehodil z lahkoto, medtem, ko bi kadilec časovno zaostajal, lovil bi sapo, srce bi mu hitreje bilo in seveda mislil bi le na eno: cigareto.

Življenje je neprecenljivo, eno in edino. Izgubljenega časa ne moremo vrniti nazaj, lahko pa si ga podaljšamo in polepšamo z zdravim načinom življenja!

Kot zanimivost naj navedemo, da so v iraku kajenje na javnih mestih prepovedali že 27.9.2000 !!!

_______________________________________

preberite še: Pomembna raziskava v boju proti raku!

Pripravila:
Natalija Bohinc, abs. kem. izobr.