|
Le kdo od nas ne pozna prizora, ko sonce ob koncu dneva tone za horizont.
Nebo spremeni barvo, sonce pa prehaja iz odtenka živo rumene proti temno rdeči
dokler nazadnje le ne izgine za obzorjem. Pri naslednjem eksperimentu
"laboratorijske zarje" torej poteče reakcija pri kateri pride do enakomerne
spremembe barve iz rumene v rdečo.
Čas priprave: približno 15 min
Pripomočki in inventar: grafoskop (ali diaprojektor), petrijevka (ali
bučka) 250 mL, dve erlemajerici 250 mL
Kemikalije: HCl(dil.), Na2S2O3
Izvedba:
- V prvi erlemajerici pripravite raztopino iz 10 mL
HCl(dil.) in 90 mL destilirane vode.
- V drugo erlemajerici raztopite 2g
Na2S2O3 x 5 H2O v 100 mL destilirane
vode.
- Za opazovanje "sončnega zahoda" se nam glede na izbrano aparaturo
ponujata dve možnosti (oboje izvajamo v zatemnjenem prostoru in sliko
projiciramo na belo podlago):
(a) Bučko napolnimo s prej pripravljeno raztopino natrijevega tiosulfata
postavimo pred snop svetlobe diaprojektorja, med mešanjem dodamo pripravljeno
raztopino HCl. Soj svetlobe ob tem preide iz bele preko rumene, oražnordeče do
temno rjave.
(b) Na grafoskop položite kos papirja v katerega ste izrezali luknjo v
velikosti petrijevke, glede na volumen le-te reducirajte prostornine iz točke
(a) in opazujte. Pri tej varianti dobimo še lepšo sliko z ostrejšim robom
"Sonca".
Reakcija: S2O32- + 2H+
---> S + SO2 + H2O
Teoretsko ozadje: Natrijev tiosulfat in solna kislina reagirata. Eden
od produktov je elementarno žveplo (rumeno). To se obarja iz raztopine kot
koloid tako opazimo sipanje svetlobe. Žarki krajše valovne dolžine (modra) bolj
sipajo kot žarki krajše valovne dolžine (rdeče), ker pa se množina izpadlega
žvepla povečuje tekom reakcije se tako spreminja tudi vpliv na snop svetlobe, ki
sije skoznjo. Dobimo opazovan barvni prehod. Enako lahko razložimo pravi sončni
zahod. Ko sonce zahaja se spreminja dolžina poti skozi atmosfero, ki jo morajo
opraviti sončevi žarki da prispejo do nas. Prav zato je rdeče obarvanje tem
močnejše, bližje horizontu je sonce. Modri del svetlobe se na delcih v atmosferi
ukloni in od tod se zdi, da je sonce rdeče barve. Najlepši zahod torej lahko
opazujemo tam, kjer je v atmosferi razpršeno veliko število trdnih
delcev.
Pripravil in eksperimentiral: Jaka Kobentar
|
