Nekatere substance lahko obstajajo v več oblikah oz. t.i. alotropskih modifikacijah, ki se lahko med seboj bistveno razlikujejo v fizikalnih in kemijskih lastnostih. Pojav sam se imenuje alotropija ali polimorfija. Vzrok zanj je pri trdnih snoveh različna kristalna struktura (npr. grafit in diamant), pri plinih različno število atomov v molekuli (npr. kisik in ozon), pri tekočinah pa različna molekulska struktura (npr. židko in gosto tekoče raztaljeno žveplo).

1. OZON

• Najprej sestavimo aparaturo kot kaže skica:

Na obeh konceh odprti stekleno cev zamašimo z zamaškoma, skozi katera vodita bakreni cevi. Skozi eno uvajamo v cev kisik iz jeklenke, na drugo pa je priključena absorpcijska cevka, ki je na koncu odprta. Razmik med bakrenima cevkama v stekleni cevi naj bo okrog 20mm. Eno od cevk z žico povežemo s primerno ozemljitvijo, na drugo pa prislonimo sondo Teslovega transformatorja.

Teslov transformator proizvaja visokofrekvenčni tok visoke napetosti, ki pa je šibak in zato nenevaren. Dotik sonde z golo roko je le neprijeten, ker nekoliko strese.

• V absorpcijsko cevko damo košček srebrne pločevine in ovlažen trak jodid-škrobnega papirja.
• Skozi aparaturo spustimo počasen tok kisika in opazujemo spremembe na srebrni pločevini in jodid-škrobnem papirju. Vključimo Teslov transformator. Opazimo, da se trak obarva vijolično-modro, kar je dokaz za ozon, kovina pa počrni.

Med obema bakrenima cevkama pride do razelektrenja v obliki iskre, pri čemer iz kisika nastaja ozon O₃:

O₂ ---> 2 O
O₂ + O ---> O₃

Srebrna pločevina pri tem počrni, jodid škrobni papir pa se obarva temno modro.

Ozon (trikisik) je neobstojen in razpada na navadni kisik in atomarni kisik. Slednji je močan oksidant in oksidira kovisnko srebro do srebrovega (II) oksida, AgO, ki nastane na površini kot črna prevleka:

Ag + O₃ ---> AgO + O₂

Ozon oksidira tudi jodidni ion v jodid-škrobnem papirju do elementarnega joda:

2 I^- + O₃ + H₂O ---> I₂ + 2 OH^- + O₂

ta pa daje s škrobom intenzivno modro obarvano spojino. Srebrno ploščico očistimo tako, da jo segrejemo v plamenu gorilnika. Pri višji tempertauri namreč srebrov(II) oksid razpade na srebro in kisik:

2 AgO ---> 2 Ag + O₂

Pripravila:
Natalija Bohinc