|
Povečava lističa zlata
Gre za poskus oz. reakcijo, ki je zelo
zanimiva z vidika kemijske kinetike. Za začetek se spomnimo reakcije, ki poteka
neprestano, poznamo jo kot reakcijo, pri kateri se tvori »zlato«:
Pb(NO3)2 + 2 KI --->
PbI2- + 2KNO3
Svetla rumena snov nastane z mešanjem raztopine, ki vsebuje
svinčeve (II) ione z raztopino, ki vsebuje jodidne ione.
Topnost svinčevega jodida pri sobni temperaturi je pribl. 1
mmol/l.
Priprava:
Pripraviti moramo dve raztopini in sicer 0,3 % raztopino
kalijevega jodida in svinčevega nitrata. Raztopini pripravimo z destilirano
vodo, ker anioni prisotni v vodovodni vodi lahko formirajo svinčeve soli in
raztopina ne bi bila več čista.
Izvedba:
Izvedba je zelo preprosta, saj gre za preprosto mešanje teh
dveh raztopin v približno enakih volumnih. Pred mešanjem se prepričamo, da sta
raztopini brezbarvni. Izločijo se rumenkasti kristalčki. Če imamo dovolj časa,
kristalčke filtriramo in jih raztopimo s ponovnim segrevanjem pri pribl. 80°C,
nato jih raztopino ponovno ohladimo, da se kristalčki zopet izločijo. Tvoriti se
začnejo pozlačeni skupki svinčevega jodida. Njihova velikost je odvisna od
dolžine ohlajevanja.
Najboljše je, če skozi čašo pošljemo žarek svetlobe z
diaprojektorjem (iluminiscenca). Vidimo lepo zlato barvo.
Poskus ima več alternativ. Lahko uporabimo tudi svinčev
acetat namesto nitrata: nastale kristalčke oddekantiramo v bučko z okroglim
dnom, jim dodamo pribl. enak volumen vroče vode (~70-80°C), rahlo nakisamo z
hladno ocetno kislino. Oborina se hitro raztopi, njena koncentracija je pribl. 9
mmol/l , kar ustreza dobrim 3g svinčevega jodida na liter.
Ko se bučka zopet ohlaja (lahko pod curkom hladne vode), se
izločijo lepi, sijoči, zlati kristalčki, ki počasi napolnijo bučko. Ko skozi
spustimo žarek svetlobe (najboljše v zatemnjenem prostoru) se proces
kristalizacije pokaže kot »zlati dež« v sevu svetlobe.
OPOZORILO! Svinčev nitrat je strupena substanca, zato
bodite previdni. Obvezno uporabljajte haljo, očala in
rokavice!
Koščki zlata
Pripravila:
Natalija Bohinc
|