|
Vsi vemo, da so balončki zelo občutljiva »bitja« ,
saj jih ne smemo izpostavljati ostrim predmetom in ognju, sicer zelo hitro
počijo. Ogenj zgreje gumo, ta popusti in balon poči.
S tem eksperimentom bomo pokazali, kako lahko izpostavite
balon ognju, ne da bi pri tem počil.
Potrebujemo: dva navadna okrogla balona, vžigalice in
vodo.
Napihnite enega od balonov in ga zavežite na repu, da ne bo
puščal. V drugega nalijte približno 60 ml vode, nato ga napihnite in
zavežite.
Prižgite vžigalico in jo držite pod prvim balonom. Naj se
plamen dotika površja balona. In kaj se zgodi? Balon poči, celo pred dotikom s
plamenom.
Prižgite še drugo vžigalico. Držite jo natanko pod mestom,
kjer je voda v balonu. Naj se plamen dotika površja balona. Kaj pa se dogaja s
tem balončkom? Balon ne poči! Na površju lahko celo opazite sajast madež
(gorenje!).
Zakaj
prvi balon poči?
Vemo, da karkoli že izpostavimo ognju, se zgreje. Res je,
guma obeh balonov se zgreje. Guma balona, ki ne vsebuje vode se zgreje tako
močno, da postane prešibka,da bi se upirala pritisku, ki nastane v notranjosti
balona. Tako balon poči.
Zakaj drugi balon ne poči?
Drugi balon vsebuje vodo, kar je očiten razlog, zakaj ne
poči. Ko površino izpostavimo toploti - plamenu, voda absorbira večino toplote,
ki jo plamen odda. Tako se sama guma ne segreje tako hitro, zdrži dalj časa in
balon tako ne poči.
Voda je zelo dober absorbent toplote. Veliko toplote mora
sprejeti, da se temperatura dvigne. Desetkrat več toplote je potrebne za
segretje 1 grama vode za 1°C kot pa npr. pri segrevanju železa enake količine.
Zato tudi traja kar nekaj minut preden vam zavre voda v čajniku.
Nasprotno pa, ko se voda ohlaja, oddaja toploto in zato so
npr. kraji ob oceanih prikrajšani za hladne zime kot pa kraji, ki ležijo bolj v
notranjosti na isti geografski širini.
Zanimivo, kajne?
OPOZORILO! BODITE PREVIDNI PRI PRIŽIGANJU VŽIGALIC IN
PRI RAVNANJU Z OGNJEM!
Pripravila:
Natalija Bohinc
|