• V večjo petrijevko ali podobno plitvo posodo postavimo urno steklo in vanj nalijemo toliko čistega živega srebra, da lužica v premeru ni večja od 2 cm.
• Dodamo toliko 1M žveplove kisline, da je živo srebro ravno pokrito
• Na rob urnega stekla s plastelinom ali z voskom pritrdimo majhen kos čiste, tanke železne žice tako, da se komajda dotika živega srebra.
• V raztopino nad živim srebrom kanemo kapljico 10% raztopine vodikovega peroksida, živo srebro začne utripati.
• Utripanje uravnavamo s previdnim dokapavanjem vodikovega peroskida. Po potrebi na novo uravnavaj tudi položaj železne žice.
• Po končanem poskusu živo srebro skupaj z raztopino zlijemo v za to pripravljeno posodo!

V primeru »živosrebrnega srca« gre za naslednje, med seboj povezane pojave:

Živo srebro ima zaradi velikega števila prostih elektronov v kovini velik površinski električni naboj, katerega posledica je velika površinska napetost; kaplja živega srebra se zato ne razleze po podlagi, temveč je bolj ali manj kroglasta.

Vodikov peroksid deluje kot oksidant. Elektrone sprejema od živega srebra, kateremu se zato električni naboj zmanjša in kaplja se bolj razleze:

H₂O₂ + 2H⁺ + 2e^-   ---->  2 H₂O

Ko se kaplja splošči oz. razleze, se dotakne železne žice, od katere spet dobi elektrone:

Fe  ---->  Fe³⁺ + 3e^-

Naboj na površini kaplje se spet poveča. Kaplja se zato spet skrči, s tem pa se odmakne od žice in igra se ponovi.

Alkemijski simbol za Hg

pripravila:
Natalija Bohinc