|
eksperimenthorij_cat
|
|
V vohunskih zgodbah starejšega datuma se pogosto
omenjajo tajna sporočila, napisana z nevidnim črnilom, ki postane vidno šele po
posebni obdelavi- le-to pa navadno pozna le naslovnik. No, četudi so tovrstna
tajna sporočila spričo razvoja tehnike dandanes že malo iz mode, je pisanje z
nevidnimi črnili lahko zabavno, ne nazadnje tudi s stališča kemije, saj temelji
na nekaterih zanimivih kemijskih reakcijah ali pa na termokromiji- pojavu, da je
zgradba in s tem tudi barva nekaterih kompleksih spojin odvisna od temperature.
S preprosto papirno kromatografijo pa lahko ugotovimo, da so črnila dostikrat
sestavljena iz več različnih barvil. Prstne odtise na papirju lahko ugotovimo po
obdelavi z jodom. Neoznačene pole enosmernega toka ugotovimo na enostaven način
z indikatorskim papirjem.
1. Papirna kromatografija
V 100 ml valj nalijemo 10-15 ml topila
voda:etanol:aceton = 5:3:2;
Na trak kromatografskega papirja s svinčnikom
narišemo rahlo črto (kakih 2cm nad robom);
Na črti označimo barvno piko, z
barvnim flomastrom (lahko uporabiš več različnih). Na spodnji konec traku
pripnemo dve sponki za papir in obtežbo;
Trak obesimo na stekleni valj in ga
pokrijemo. Palčko s kavljem porinemo v zamašek toliko, da je gladina topila nad
sponkama, vendar pod črto z nanešeno piko.
Zaradi kapilarnega učinka se topilo dviga po papirju in s
seboj nosi tudi barvila, ki pa zaostanejo za fronto topila. Barvilo, ki se
močneje veže tj. adsorbira na papir, se tudi teže desorbira in zato bolj
zaostane kot pa barvilo, ki se bolj šibko adsorbira.
Npr. pri modrem flomastru dobimo več odtenkov modre barve,
od svetlo modre do vijolične.
pripravila:
Natalija Bohinc
|
