|
Kemijsko poimenovanje nekoč in danes se precej razlikuje. V spodnji tabeli je seznam trivialnih in zastarelih imen nekaterih spojin. Pripombe in predloge za dodatne spojine nam lahko sporočite po elektronski pošti.
| Trivialno ime: |
Formula: |
IUPAC nomenklatura: |
Opis: |
| Acetal |
|
1,1-dietoksietan |
|
Acetaldehid
|
CH3CHO |
Etenal
|
|
| Acetamid |
CH3CO-NH2 |
Etanamid
|
|
| Acetanhidrid |
CH3COOCOCH3 |
Anhidrid etanojske kisline |
|
| Acetilen |
C2H2 |
Etin |
Alkin, brezbarven, vnetljiv plin. |
Acetilsalicilna kislina (aspirin)
|
O- HOOC-Ph-O-CO-CH3 |
2-etanoiloksibenzojska kislina
|
|
| Aceton |
CH3COCH3 |
Propanon |
Alkanon, keton, brezbarvna, vnetljiva tekočina. |
| Adipinska kislina |
HOOC(CH3)4COOH |
heksandiojska kislina
|
|
| Alkohol |
|
|
(glej Alkohol, Etilni). |
| Alkohol, Etilni |
C2H5OH |
Etanol |
Alkanol, alkohol, brezbarvna, vnetljiva tekočina. |
| Alkohol, Metilni |
CH3OH |
Metanol |
Alkanol, alkohol, brezbarvna, vnetljiva, strupena tekočina. |
| Anilin, Fenilamin |
C6H5NH2 |
Amino benzen |
Aromatski amin, brezbarvna, strupena tekočina. |
| Apnenec |
CaCO3 |
Kalcijev karbonat |
V naravi kot apnenec, kreda, marmor - zelo razširjen. |
| Apno |
CaO |
Kalcijev oksid |
Dobi se s segrevanjem apnenca (glej Apnenec). |
| Apno, Dušično |
CaCN2 |
Kalcijev cianamid |
Bel, kristaličen, strupen, prah. |
| Apno, Gašeno |
Ca(OH)2 |
Kalcijev hidroksid |
Najcenejša tehnična baza, dobi se z gašenjem apna. |
| Apno, Klorovo |
CaClOCl |
Kalcijev klorid-hipoklorit |
Bel prašek, z vonjem po kloru, vsebuje 25-35% aktivnega klora. Dobi se z uvajanjem klora v gašeno apno. |
| Apno, Natronsko, Natronovo |
NaOH + Ca(OH)2 |
Natrijev hidroksid + Kalcijev hidroksid |
Zrnata mešanica obeh hidroksidov, ki se uporablja za absorpcijo ogljikovega dioksida in za čiščenje amoniaka. |
| Apno, Žgano |
|
|
(glej Apno). |
| Apno, Živo |
|
|
(glej Apno). |
| Apnovica, Apnica, Apnena voda |
|
|
Raztopina kalcijevega hidroksida v vodi, ki se uporablja za absorpcijo ogljikovega dioksida (glej Apno, Gašeno). |
| Bencaldehid |
C6H5CHO |
Benzaldehid |
Aromatski, alkanal, aldehid, brezbarvna, oljnata tekočina. |
| Bencol |
C6H6 |
Benzen |
Osnovni aromatski ogljikovodik, brezbarvna tekočina. |
| Boraks |
Na2B4O7 |
Natrijev tetraborat |
Brezbarvni kristali, v naravi kot mineral tinkal. |
| Cementit |
Fe3C |
Železov karbid |
Važna sestavina v jeklu, ki določa njegovo trdoto. |
| Ciankalij |
KCN |
Kalijev cianid |
Brezbarvni izredno strupeni kristali. |
| Citrat |
|
|
Soli citronske kisline (glej Kislina, Citronska). |
| Cvet, Lesni |
|
|
(glej Alkohol, Metilni). |
| Cvet, Salmiakov |
NH3 + H2O NH4OH |
Amoniak + Voda Amonijev hidroksid |
Raztopina amoniaka v vodi, ta je pretežno raztopljen kot plin, inne kot hidroksid. Reagira alkalno. |
| Cvet, Vinski |
|
|
(glej Alkohol, Etilni). |
| Cvet, Žvepleni |
S |
Žveplo |
Sublimirano žveplo, fini prašek. |
| Dušikov suboksid |
|
|
(glej Plin, Rajski). |
Dibenzoil peroksid
|
(C6H5COO)2 |
Benzoil peroksid |
Brezbarvni kristali brez vonja |
| Eau de Labarraque |
|
|
(glej Natrijeva belilna lužnica) |
| Eter, Navadni eter |
(C2H5)2O |
Dietil eter |
Eter, brezbarvna, lahkohlapna, vnetljiva tekočina, anestetik. |
| Feri |
Fe3+ |
Trivalentno železo |
Zastarelo ime za trivalentno železo (III) v imenih spojin. |
| Fero |
Fe2+ |
Dvovalentno železo |
Zastarelo ime za dvovalentno železo (II) v imenih spojin. |
| Formaldehid |
HCHO |
Metanal |
Ostro dišeč plin, dobro se topi v vodi, rad se polimerizira in adira, kot dezinfekcijsko in konzervirno sredstvo. |
| Formalin |
|
|
35-40% vodna raztopina Formaldehida (glej Formaldehid). |
| Furan |
C4H4O |
1,4-1poksi-1,3-butadien
|
Brezbarvna, zelo lahko hlapna (vnetljiva) tekočina, podobnega vonja kot kloroform |
| Galica, Bela |
ZnSO4·7H2O |
Cinkov (II) sulfat (VI) |
Brezbarvni kristali, tehnično najpomembnejša cinkova sol. |
| Galica, Modra |
CuSO4·5H2O |
Bakrov (II) sulfat (VI) |
V naravi kot halkantit, uporablja se npr. za škropljenje. |
| Galica, Zelena |
FeSO4·7H2O |
Železov (II) sulfat (VI) |
Tehnično najpomembnejša železova sol, v naravi melanterit |
| Glaj |
|
|
(glej Glajenka, Svinčeva) |
| Glajenka, Svinčeva |
PbO |
Svinčev (II) oksid |
Težak rumen ali rdečkast prah, uporablja se v steklarstvu. |
| Glicerin |
C3H5(OH)3 |
Glicerol |
Trihidroksi alkohol, brez barve in vonja, gostotekoč, sladek. |
| Hidrazin |
NH2-NH2
|
Hidrazin |
Brezbarvna tekočina |
| Hipermangan |
KMnO4 |
Kalijev manganat (VII) |
Vijoličasto črni kristali, nekoliko strupen in močan oksidant. |
Imidazol
|
C3H4N2 |
1,3-diazol
|
Bela ali bledo rumena trdna, kristalinična snov |
| Jodoform |
CHI3 |
Trijodometan |
Halogeniran derivat metana, rumeni kristali. |
| Kalijev permanganat |
|
|
(glej Hipermangan) |
| Kalomel |
HgCl |
Živosrebrov (I) klorid |
Beli kristali ali prašek, za izdelavo kalomelskih pH elektrod. |
| Kamen, Lužni |
NaOH + NaCO3 |
Natrijev hidroksid + Natrijev karbonat |
Zmes (3:2), ki se uporablja za proizvodnjo mila in za odstranjevanje premazov oljnatih barv. |
| Kamen, Vinski |
KC4H5O6 |
Kalijev hidrogentartrat |
Bel prah za izdelavo vinske kisline, pecilnih praškov, zdravil |
| Kameno olje |
|
Nafta |
Surova nafta je naravna zmes različnih ogljikovodikov. |
| Karbamid |
CO(NH2)2 |
Sečnina |
Diamid ogljikove kisline, končni produkt presnove beljakovin |
| Karbid |
CaC2 |
Kalcijev karbid |
Tehnični rabi za pridobivanje etina in kalcijevega cianamida. Neprijeten duh etina izvira od primešanega fosfina. |
| Kislina, Adipinska |
C6H10O4 |
Heksandiojska kislina |
Važna surovina za proizvodnjo najlona in perlona, kot nadomestek za vinsko kislino v pecilnem prašku in limonadi. |
| Kislina, Akrilna |
C2H3COOH |
Propenojska kislina |
Brezbarvna tekočina, ostrega vonja, zlahka polimerizira, surovinaza umetne smoli in lake. |
| Kislina, Benzojeva |
C6H5COOH |
Benzojska kislina |
Benzen karboksilna kislina, najenostavnejša aromatska ksl. |
| Kislina, Citronska |
C3H4OH (COOH)3 |
2-hidroksipropan-1,2,3-triojska kislina |
Brezbarvni lristali, prijetnega kislega okusa, v telesu omogoča sprejemanje kalcija, ena najbolj razširjenih rastlinskih ksl.,v limonah,borovnicah, mleku. Soli so citrati. |
| Kislina, Ftalna |
C6H4(COOH)2 |
Benzen-1,2-dikarboksilna |
Beli kristali, surovina v industriji barvil, umetnih smol, pri sintezah mnogih pomembnih organskih spojin. Soli so ftalati |
| Kislina, Fumarna |
C2H2(COOH)2 |
Trans-butendiojska |
Geometrični stereoizomer, estri polimerizirajo v umetne snovi. Tališče 300°C. (glej Kislina, Maleinska). |
| Kislina, Galusova, Galna |
C6H5(OH)3 COOH |
3,4,5-trihidroksibenzojska |
Brezbarvni iglasti kristali, v šiškah, listih čajevca, skorji hrasta, za sintezo zdravil. Soli se imenujejo galati. |
| Kislina, Glutarna |
C5H8O4 |
Pentandiojska kislina |
Brezbarvni kristali, v sladkorni pesi. |
| Kislina, Jabolčna |
C2H3OH (COOH)2 |
2-hidroksibutandiojska |
Hidroksijantarna kislina, v nezrelih jabolkih, kutinah in drugem sadju. Soli se imenujejo malati. Rabi za limonade. |
| Kislina, Jantarna |
C4H6O4 |
Butandiojska kislina |
Bela, v vodi topna, pri destilaciji jantarja. Soli so sukcinati. |
| Kislina, Karbolna |
C6H5OH |
Fenol |
Brezbarvni kristali z ostrim vonjem, razjeda kožo je strupen. |
| Kislina, Maleinska |
C2H2(COOH)2 |
Cis-butendiojska |
Geometrični stereoizomer, za organske sinteze, v naravi jo ni. Tališče 130°C. Soli so maleati. (glej Kislina, Fumarna). |
| Kislina, Malonska |
CH2(COOH)2 |
Propandiojska kislina |
V sladkorni pesi, važna surovina za pripravo preparatov barbiturne kisline. Soli so malonati. |
| Kislina, Mlečna |
C3H6O3 |
2-hidroksipropanojska |
Oljnata, redka tekočina, nastane pri kisanju mleka, vina, sira - vrenje z mlečnimi bakterijami. |
| Kislina, Mravljična |
HCOOH |
Metanojska kislina |
Brezbarvna tekočina, npr. v koprivah. Soli so formiati. |
| Kislina, Ocetna |
CH3COOH |
Etanojska kislina |
Brezbarvna, ostro dišeča, jedka tekočina. Soli so acetati. |
| Kislina, Oksalna |
(COOH)2 |
Etandiojska kislina |
Brezbarvni kristali, okrog 5g je za ljudi in živali smrtnih, v majhnih količinah v urinu, v obliki soli se nahaja v rastlinah(rabarbari,kislici, zajčji deteljici). Soli so oksalati. |
| Kislina, Oljna |
C17H33COOH |
Oleinska kislina |
Oljnata, brezbarvna tekočina, brez vonja. Soli so oleati. |
| Kislina, Pirogrozdna |
|
|
(glej Kislina, Piruvična). |
| Kislina, Piruvična |
CH3COCOOH |
2-oksopropanojska |
Ostro po kisu dišeča, važen vmesni produkt pri razgradnji ogljikovih hidratov in maščob v celicah. Soli so piruvati. |
| Kislina, Pruska |
HCN |
Cianovodikova kislina |
Vodna raztopina vodikovega cianida, brezbarvna, lahko hlapljiva tekočina, diši po grenkih mandeljih, je eden najnevarnejšihstrupov. Nahaja se lahko tudi v jedrcih koščičastega sadja,lovorovih listih. Soli so cianidi. |
| Kislina, Salicilna |
C6H4OHCOOH |
2-hidroksibenzojska |
Bele iglice, za sintezo zdravil in barvil. Soli so salicilati. |
| Kislina, Silikofluorovodikova |
H2SiF6 |
Fluorosilicijeva kislina |
Uporablja se kot konservirno sredstvo za les (impregnacija lesenih drogov), v strojarstvu, 1-2% raztopina v pivovarstvu kot baktericid. Soli so fluorosilikati ali fluati. |
| Kislina, Solitrasta, Dušikasta |
HNO2 |
Dušikova (III) kislina |
Srednje močna kislina, obstojna le hladna, razredčena. Razpade na dušikovo (V) ksl. in dušikov oksid. Soli so nitriti. |
| Kislina, Solitrna |
HNO3 |
Dušikova (V) kislina |
Čista je brezbarvna, na svetlobi se razkraja. Soli so nitrati. |
| Kislina, Solna |
HCl |
Klorovodikova kislina |
Vodna raztopina klorovodika. Soli so kloridi. |
| Kloral |
CCl3CHO |
Trikloroetanal |
Brezbarvna, oljnata in ostro dišeča tekočina. |
| Kloralhidrat |
CCl3CH(OH)2 |
2,2,2-trikloro-1,1-etandiol |
Je izjema pravila o vezavi hidroksilne skupine. Dobi se iz klorala, najstarejše sintetično uspavalno sredstvo. |
| Kloroform |
CHCl3 |
Triklorometan |
V tehniki kot topilo, nekoč tudi narkotik, strupen. |
| Ksilol, Ksilen |
C6H4(CH3)2 |
Dimetilbenzen |
Brezbarvna vnetljiva tekočina, močno lomi svetlobo. |
| Ledocet |
|
|
Pri 16, 7°C strjena etanojska kislina (glej Ocetna kislina) . |
| Levuloza |
|
Fruktoza |
Ime izvira iz lastnosti, da ravnino polarizirane svetlobe zasuče v levo (glej Sladkor, Sadni). |
| Manit |
|
Manitol |
Heksahidroksi alkohol, beli kristali sladkega okusa. |
| Manovec |
|
|
(glej Manit) |
| Merkuri |
Hg2+ |
Dvovalentno živo srebro |
Zastarelo ime za dvovalentno živo srebro (II) v imenih spojin. Vse so strupene. |
| Merkuro |
Hg1+ |
Enovalentno živo srebro |
Zastarelo ime za enovalentno živo srebro (I) v imenih spojin. Vseso strupene. |
| Minij |
Pb3O4 |
Svinčev oksid |
Živo rdeč, v vodi netopen prah, protikorozijski premaz. |
| Naftalin |
C10H8 |
Naftalen |
Aromatski ogljikovodik, brezbarvni lesketajoči se lističi. |
| Natrijev bikarbonat |
|
|
Vsakdanje za Na-hidrogenkarbonat (glej Soda, Bikarbona) |
| Natrijeva belilna lužnica |
NaClO |
Natrijev hipoklorit |
Močan oksidant za beljenje in dezinfekcijo. |
| Oksidul |
X2O |
Enovalenten oksid |
Zastarelo ime za okside najnižjega oksidacijskega stanja (I), npr. Dušikov oksidul (glej Plin, Rajski). |
| Pepelika |
K2CO3 |
Kalijev karbonat |
Brezbarvni kristali, sestavina lesnega pepela. |
| Perhidrol |
|
|
3% ali 30% vodna raztopina vodikovega peroksida (glej Vodikov superoksid). |
| Perkloretilen |
C2Cl4 |
Tetrakloroeten |
Brezbarvna, lahko hlapno topilo za kemično čiščenje. |
Pirol
|
C4H5N |
1H-pirol
|
Brezbarvna, prijetno diąeča tekočina, na zraku polimerizira (postane smolnata in se obarva rjavo) |
| Plin, Rajski |
N2O |
Didušikov oksid |
Brezbarven plin s sladkobnim vonjem, za narkozo. |
| Plin, Smejalni |
|
|
(glej Plin, Rajski) |
| Pokalno Srebro |
AgN3 + Ag2NH |
Srebrov azid + Srebrov imid |
Zmes srebrovega azida in srebrovega imida, ki pod udarcem eksplodira. |
| Pokalno Živo srebro |
Hg(ONC)2 |
Živo srebrov fulminat |
Inicialno razstrelivo, detonira pod udarcem, ob trenju, iskri. |
| Rjavi manganovec |
MnO2 |
Manganov (IV) oksid |
Uporablja se v suhih baterijah kot depolarizator. |
| Salmiak |
NH4Cl |
Amonijev klorid |
Brezbarvni kristali, kot elektrolit v galvanskih baterijah. |
| Salmiakovec |
|
|
(glej Cvet, Salmiakov) |
Semikarbazid
|
NH2NHCONH2 |
Aminosečina
|
Beli kristali
|
| Sladkor, Grozdni |
C6H12O6 |
Glukoza |
Dekstroza, bel kristaličen prašek, skoraj vsi sladki plodovi. |
| Sladkor, Mlečni |
C12H22O11 |
Laktoza |
Brezbarven, kristaličen, sladkor mleka sesalcev. |
| Sladkor, Pesni |
C12H22O11 |
Saharoza |
Najpogostejši disaharid, v sladkorni pesi in trstu do 15%. |
| Sladkor, Sadni |
C6H12O6 |
Fruktoza |
Monosaharid, ketoza, zelo sladek, kvasovke ga prevrejo. |
| Sladkor, Sladni |
C12H22O11 |
Maltoza |
Disaharid glukoze, v produktih, ki krepijo organizem. |
| Sladkor, Trstni |
|
|
(glejSladkor, Pesni) |
| Soda |
NaCO3 |
Natrijev karbonat |
Bel, v vodi dobro topen prašek, ki reagira močno alkalno. |
| Soda, Bikarbona |
NaHCO3 |
Natrijev hidrogenkarbonat |
Vmesni produkt pri pridobivanju sode, sestavina pecilnega praška, šumečih limonad, za nevtralizacijo želodčne kisline. |
| Soda, Jedilna |
|
|
(glej Soda, Bikarbona) |
| Soda, Kavstična |
NaOH |
Natrijev hidroksid |
Bele kristalne granule, pri proizvodnji mila, barvil, kot lužilo. |
| Sol, Glauberjeva |
Na2SO4·5H2O |
Natrijev sulfat (VI) |
Brezbarvni kristali, v industriji stekla, barvil, tekstilni, papirni. |
| Sol, Grenka |
MgSO4 |
Magnezijev sulfat (VI) |
V naravi nastaja v solnih ležiščih kizerita ali ob izparevanju morske vode, 10% raztopina se uporablja kot odvajalo. |
| Sol, Kamena |
NaCl |
Natrijev klorid (Halit) |
Mineral, nahaja se v velikih ležiščih, npr. v slanih puščavah. |
| Sol, Kuhinjska |
NaCl |
Natrijev klorid |
Izhodna snov za vse druge Na spojine. Človek potrebuje
5-10g soli na dan, za vzdrževanje osmotskega tlaka.
|
| Sol, Rdeča krvolužna |
K3[Fe(CN6)] |
Kalijev heksacianoferat (III) |
Rdeč, z ioni dvovalentnega železa daje Turnbullovo modrilo, uporablja se v fotografiji, za proizvodnjo papirjev. |
| Sol, Rumena krvolužna |
K4[Fe(CN6)] |
Kalijev heksacianoferat (II) |
Rumen, s solmi trivalentnega železa daje berlinsko modrilo, zato se uporablja za dokaz Fe3+ ionov, nadalje v fotografiji. |
| Sol, Seignettova |
KNaC4H4O6 |
Kalij-natrijev tartrat |
Sol vinske kisline, sestavina Fehlingove raztopine. |
| Soliter, Amonijev |
NH4NO3 |
Amonijev nitrat (V) |
Brezbarvni kristali, kot gnojilo, v mrazinah, za proizvodnjo didušikovega oksida, varnostnih razstreliv, eksploziven. |
| Soliter, Čilski |
Na NO3 |
Natrijev nitrat (V) |
Brezbarven higroskopičen prašek, dodatek tobaku, oksidant |
| Soliter, Kalijev |
KNO3 |
Kalijev nitrat (V) |
Sestavina črnega smodnika, umetnih gnojil, sinteze barvil. |
| Soliter, Konverzijski |
|
|
Dobi se s konverzijo iz čilskega solitra (glej Soliter, Kalijev). |
| Soliter, Zidni |
Ca(NO3)2 |
Kalcijev nitrat (V) |
Brezbarvni kristali, nastaja na stenah z apnenim ometom, uporablja se v industriji razstreliv in kot gnojilo. |
| Staniol |
Sn |
Kositer |
Srebrno bel in mehak, da se taniti v tanke liste, staniol papir |
| Stilben |
C2H2(C6H5)2
|
Trans-1,2-difenileten |
Trdna snov bele do rahlo beľ barve |
Stiren
|
C2H3(C6H5)
|
Fenileten
|
Brezbarvna tekočina značilnega vonja |
| Sublimat |
HgCl2 |
Živosrebrov (II) klorid |
Beli izredno strupeni kristali, že v zelo razredčeni raztopini deluje močno baktericidno. |
| Špirit, Gorilni |
|
|
Denaturiran ali napravljen neužiten (glej Alkohol, Etilni). |
| Tetra |
CCl4 |
Ogljikov tetraklorid, Tetraklorometan |
Brezbarvno, negorljivo, neprijetno sladko dišeče topilo, za ekstrakcijo masti, olj in smol, nekdaj v gasilnih aparatih. |
| Tiofen |
C4H4S
|
Tiaciklopentadien |
Brezbarvna (vnetljiva) tekočina, po vonju podobna benzenu |
| Toluol |
C6H5CH3 |
Toluen, Metilbenzen |
Brezbarvna, vnetljiva tekočina, diši po benzenu, kot topilo. |
| Tri, Trikloroetilen |
C2HCl3 |
Trikloroeten |
Negorljivo, brezbarvno, kloroformu podobno topilo, deluje narkotično, v večji koncentraciji so pare strupene. |
| Vodikov superoksid |
H2O2 |
Vodikov peroksid |
Čist je brezbarvna, sirupasta tekočina, učinkovit oksidant. |
| Žveplec, Ogljikov |
CS2 |
Ogljikov disulfid |
Izredno vnetljiva, brezbarvna tekočina, pare so strupene, topilo za žveplo, selen, fosfor, jod, mnoge organske spojine. |
A B C D E F G H I J K L M N O P R
S Š T V Ž >>> Na vrh
Baza vsebuje 132 trivialnih in kemijskih imen spojin.
Stran je namenjena kot slovar predvsem tistim, ki prebirajo starejšo slovensko kemijsko literaturo in mnogokrat naletijo na neznane, starinske ali trgovske izraze za kemijske spojine. Takrat vzamejo v roke leksikone. Tu so vsi ti izrazi pregledno združeni na enem mestu in tako pripravni za uporabo.
Če poznate kakšno trivialno ime, ki ga ni na tem seznamu, nam to prosim sporočite na elektronski naslov (zgoraj) in z veseljem ga bomo uvrstili v preglednico. Torej morebitne predloge, pripombe in pohvale pošljite na elektronsko pošto.
Viri:
- HEMIJSKI LEKSIKON, Veljko Kostič, Ljiljana Kostič; Savez inženjera i tehničara za zaštitu materijala, izdavačko odeljenje, Beograd 1965
- KEMIJA, Leksikoni Cankarjeve založbe, četrta, dopolnjena izdaja, Cankarjeva založba, Ljubljana 1988
- MLADI KEMIK, Maks Prezelj; Knjižnica priroda in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana 1952
- MLADI KEMIK, Organski del, Maks Prezelj; Knjižnica priroda in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana 1965
- ORGANSKA KEMIJA II, Organske kisikove spojine, Lipidi, Ogljikovi hidrati (učbenik), Aleksandra Kornhauser; DZS, Ljubljana (1990) 2000
- ORGANSKA KEMIJA III, Organske dušikove spojine, Aminokisline, Beljakovine, Nukleinske kisline, Polimeri (učbenik), Aleksandra Kornhauser; DZS, Ljubljana (1996) 2000
Pripravil: Matic Lozinšek
Dodal: Katja Rade
|
